Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
koščíca -e ž (í)
1. manjšalnica od kost: ptič ima drobne koščice / ribja koščica se mu je zataknila v grlu
2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu: breskova, slivova koščica / sadne koščice
3. nar. prekmursko bučno seme: nepozabni so bili zimski večeri z luščenjem koščic
● ekspr. njeni prsti so same koščice so zelo suhi; ekspr. rad bi mu koščice potipal, pretresel rad bi ga zelo pretepel
♦ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; bot. koščica močvirska ali vodna rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Sium
Celotno geslo Hipolit
koščica (kostčica, košica, koščica) samostalnik ženskega spola
SSKJ²
koščíčar -ja m (ȋ)
agr. drevo, ki rodi koščičaste sadove: koščičarje cepijo spomladi; obrezovanje koščičarjev
Celotno geslo Hipolit
koščičar samostalnik moškega spola
SSKJ²
koščíčast -a -o prid. (í)
ki ima koščico (v sadu): pečkato in koščičasto sadje / koščičasti plod, sad
Celotno geslo Hipolit
koščičast pridevnik
SSKJ²
kôšek -ška m (ō)
nav. ekspr. manjšalnica od koš: oprtati si košek / košek detelje / gnojni košek / košek za odpadke / otročiček je v košku hitro zaspal
♦ bot. socvetje, ki ima cvete na ploščati ali izbočeni osi; čeb. jamica v goleni zadnjih nog čebele za spravljanje, prenašanje cvetnega prahu
SSKJ²
kôšen1 -šna -o prid. (ó)
agr. nanašajoč se na košnjo: košni sistem / pašno in košno gospodarstvo
SSKJ²
kôšen2 -šna -o prid. (ȏ)
navt., v zvezah: košni podaljšek srednji del sestavljenega jambora, kjer stoji koš; košno jadro križno jadro, nameščeno med spodnjim in vršnim jadrom
SSKJ²
košeníca -e ž (í)
travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: pasti živino po košenicah; košenice in pašniki
// travnik sploh: ob hiši imajo košenico
Celotno geslo Hipolit
košenica samostalnik ženskega spola

travnik, senožet

SSKJ²
košeníčica -e ž (í)
1. nar. (pokošena) trava, seno: grabiti košeničico
2. bot. rastlina z nedeljenimi listi in navadno rumenimi metuljastimi cveti, Genista: barvilna, dlakava košeničica
SSKJ²
košenílja -e ž (ȋ)
kem. rdeče barvilo iz košeniljke:
SSKJ²
košeníljka -e ž (ȋ)
zool. na kaktusu živeči kapar z rdečim barvilom v koži, Dactylopius coccus: košeniljka daje rdečo barvo
// kem. rdeče barvilo iz te živali:
SSKJ²
košenína -e ž (í)
1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: na strmi košenini je le tu in tam rasel kak grm
// travnik sploh: za vrtom so imeli njivo in košenino
2. (pokošena) trava, seno: grabiti košenino
SSKJ²
košenínar -ja m (ȋ)
zool. večja, komarju podobna žuželka z zelo dolgimi nogami, ki ne pika, Tipula oleracea:
SSKJ²
košênje -a s (é)
glagolnik od kosíti: stroj za košenje trave
Celotno geslo Hipolit
košenje (kosenje, košenje) samostalnik srednjega spola
SSKJ²
košêr -- prid. (ȇ)
v judovski religiji obredno čist: košer hrana; kozliček je bil košer
● knjiž. košer ljudstvo Judje
Celotno geslo Hipolit
košica samostalnik ženskega spola

GLEJ: koščica

Število zadetkov: 136862