Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
nabelíti in nabéliti -im dov. (ī ẹ́)
1. z beljenjem priti do določene količine česa, navadno platna: dekleta so nabelila balo platna
2. deloma obeliti: nabeliti drevo
SSKJ²
naberáčiti -im dov. (á ȃ)
z beračenjem priti do česa: naberačiti denarja, kruha; kar naberači, vse zapije
SSKJ²
nabesedíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: česa vsega ji ni nabesedičil / zakaj je prišel, je povedal šele, ko se je nabesedičil nagovoril
SSKJ²
nabijáč -a m (á)
1. grad. priprava za utrjevanje, zbijanje zemlje, betona: nabijati beton z nabijačem / ročni, strojni nabijač / vibracijski nabijač za utrjevanje, zbijanje tal, podlage
2. knjiž. nabojnik: skrbno je pregledal zapirač in nabijač
3. kdor kaj nabija: nabijač obročev
SSKJ²
nabijálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se kaj nabija: nabijati smodnik z nabijalno palico
SSKJ²
nabijálnik -a m (ȃ)
1. grad. priprava za utrjevanje, zbijanje tal, podlage: cestne površine utrjujejo z nabijalnikom / vibracijski nabijalnik
2. nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov: z nabijalnikom potisniti kroglo v cev
3. voj. nabojnik
SSKJ²
nabíjanje -a s (í)
glagolnik od nabijati: nabijanje obročev na sode; palica za nabijanje pušk / ves dan je odmevalo nabijanje topov / stroj za nabijanje betona, zemlje / njegovo nabijanje po klavirju ga zelo moti
SSKJ²
nabíjati -am nedov. (í)
1. s tolčenjem, udarjanjem spravljati na kaj: čevljar nabija čevelj na kopito; nabijati obroče na sode / sodar že ves dan nabija škafe
// pritrjevati kam, na kaj, navadno z žeblji: nabijati obešalnike na zid; ves dan že nabija podkvice na čevlje / plezal je počasi, ker je sproti nabijal kline zabijal / nabijati žeblje na steno
2. s tolčenjem, udarjanjem polniti kaj: nabijati kalup s peskom / nabijati vrtine za streljanje
// polniti orožje z naboji: vojaki so nabijali in streljali; nabijati puško, top / možnarje zna samo on dobro nabijati
3. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: nabijati beton, zemljo
// s tolčenjem, udarjanjem delati kaj iz česa: nabijati ilovnato steno / nabijati tla s tolkači
4. ekspr. močno streljati: iz oklopnega vlaka so nabijali za njimi; topovi nabijajo že ves dan
5. ekspr. (zelo) slišno, navadno enakomerno tolči, udarjati: dež nabija na okna, po oknih; nekdo je s pestmi nabijal po vratih / bobni in činele nabijajo že vso noč / slabš. cele dneve nabija po klavirju igra / srce mu je od razburjenja nabijalo v prsih močno tolklo, bílo
// pretepati: fantje so smeli prestopnike nabijati po mili volji
6. ekspr. dvigati, višati: nabijati cene; normo jim nabijajo, plač pa ne zvišajo / nabijajo nove in nove davke nalagajo, predpisujejo
7. elektr. elektriti: nabijati ebonitno palico; tam se delci negativno nabijajo / nabijati baterijo z enosmernim tokom polniti
● nar. zvonovi nabijajo k prazniku zvonijo, pritrkavajo; brezoseb., ekspr. popravljal je strelovod, ko je najbolj nabijalo treskalo; ekspr. ves dan nabijajo tarok igrajo; ekspr. otroci vsako popoldne nabijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; nar. dolenjsko prehladil se je in zdaj nabija cele noči kašlja
SSKJ²
nabíksati -am dov. (í)
pog. naloščiti, zloščiti: nabiksati škornje
SSKJ²
nabíra -e ž (ȋ)
star. nabiranje, zbiranje: nabira novih članov je uspela / nabira ljudskih pesmi / pri nabiri je bil potrjen k mornarici pri naboru
SSKJ²
nabiráč -a m (á)
nabiralec: nabirači prostovoljnih prispevkov
SSKJ²
nabirálec -lca [nabirau̯ca tudi nabiralca] m (ȃ)
kdor kaj nabira: nabiralci brusnic, zdravilnih zelišč / nabiralec oglasov
♦ zgod. mostiščarji so bili še lovci in nabiralci
// star. zbiralec: nabiralec ljudskih pesmi / nabiralec novcev, umetnin
SSKJ²
nabirálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nabiranje: nabiralne košare so se hitro polnile / nabiralna vnema popušča / velik uspeh nabiralne akcije
♦ zgod. nabiralno gospodarstvo gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano; žel. nabiralni vlak vlak, ki prevaža tovor med postajami
SSKJ²
nabiralíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se kaj nabira: pod plazom je nabirališče grušča, snega / star. nositi rabljen papir v nabirališče zbirališče
SSKJ²
nabirálka -e [nabirau̯ka tudi nabiralka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj nabira: nabiralka zelišč
♦ čeb. čebela nabiralka odrasla čebela, ki nabira nektar, cvetni prah
SSKJ²
nabirálnica -e ž (ȃ)
1. posoda, v kateri se kaj nabira: mlinček za kavo s stekleno nabiralnico
2. zastar. nabiralnik: vreči denar v nabiralnico / poštna nabiralnica
SSKJ²
nabirálnik -a m (ȃ)
1. zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za oddajanje pisem, sporočil: nabiralnik praznijo dvakrat na dan; predloge in pripombe vrzite v nabiralnik / pisemski, poštni nabiralnik
2. star. zbiralnik: vodni nabiralnik
● žel. žarg. nabiralni vlak
SSKJ²
nabirálništvo -a s (ȃ)
zgod. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano: nabiralništvo kot najstarejša oblika gospodarstva; lov in nabiralništvo
SSKJ²
nabíranje -a s (ī)
glagolnik od nabirati: nabiranje krompirja / denar služi z nabiranjem gob, zdravilnih zelišč / nabiranje prostovoljnih prispevkov / nabiranje ljudskih pravljic zbiranje / oteklina nastane zaradi nabiranja tekočine
SSKJ²
nabirátelj -a m (ȃ)
zastar. zbiralec: nabiratelj ljudskih pesmi
Število zadetkov: 136862