Fran

štikar m, F3, limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štikarija samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

štíkati, -am, vb. impf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Gor.; — prim. štik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štikati (stikati°) glagol

PRIMERJAJ: štikan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

štikati nedov., F3, phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom Aidovṡku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtirka; plumarius, -rÿ, kateri pernate blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika; sigillare, tudi s'ṡlatom, ali ſrebrom povṡdignîenu déllu ṡhtikati, ali délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štikek m, muscipula, -ae, tudi en ṡhtikik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štikeljc -a m glasbeni komad: morebiti de nei potrebnu ſe per zaiti h' temu boiu, h' tej Comedy, h' temu shtikilzu daj. ed., h' tei raishi perpraulat ǀ Muſikonti, kadar imaio en novu shtikilz tož. ed. peiti, ali goſti ǀ Leta je ena Muſika, per kateri ſe eni shtikilzi im. mn. godeio, katire zhlovek nej nikuli shlishal ǀ jeſt nej ſim nikuli na leto Comedio mislil, ni takorshne shtikilze tož. mn. shlishal, ni h' takorshnimu boju, inu raishi perpraulau ← nem. Stücklein ‛pesem’ < ‛košček’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štíkniti, štȋknem, vb. pf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Z., Gor., Št.; — prim. štik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štíl -a m držaj, ročaj: I v-rôke li prázne stile nê skéri dao KAJ 1870, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štil samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

štil1 m, F4, hastile, -lis, ſhtil od ene ſulize, lanzhe, ali ſhpéſſa, ratiſhe; manubrium, -rÿ, manubium, noṡha platnize, en ṡhtil, toporiṡzhe; patella, -ae, reina, ali pouna pres rozhe ali ſhtila; patina, -ae, ena ṡkléda, ali ena ponva pres ṡhtila

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štil2 m, F2, graphium, -ji, en ṡhtil, s'katerim ſe na eno tablizo piſhe; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štil1 [pisalo] sam. m ♦ P: 4 (DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štil2 [ročaj] sam. m ♦ P: 1 (DB 1584-Reg2)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štilek samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

štilet (štelet, štilet) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

štíluš -a m slog, stil: I toga [list] je on piſzao, ſtilus potrdjáva KŠ 1771, 736; liki ſze tou i zsegé gucsa (Styluſa) lejhko ſzpozna KŠ 1771, 337

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štìma -e ž glas: Eti edno ſtimo májo KŠ 1771, 797

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štima [štíma] samostalnik ženskega spola

glas, tj. zvok, ki ga dela človek ali žival z grlom in usti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štima (stima°) samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.