Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
štima1 ž, F32, canora vox, lépa gladka ṡhtima; clarisonus, dobre zhiſte ſhtime, glaſſa; euphonium, ena lubeṡniva ṡhtima; inconcinniter, neṡloṡhnu, nikár s'enako ṡhtimo; intonare, ṡagarméti: tudi ſhtimo uṡdigniti, ali ṡazheti peiti; rava vox, hripavi glás ali ṡhtima; resonantia, glas, ṡhtima, odumeinîe; sonorus, -a, -um, cilú glaſſán, inu lépe ṡhtime, dobriga glaſſú; sonus, -ni, glaṡ, ṡhtima, ſhumenîe; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda
Vorenc
štima2 ž, F2, praerogativa, -ae, zháſt eniga, kateri v'poſveitovanîu pervo ṡhtimo ima, je v'mei temi drugimi, pervi ṡa ſvit vpraſhan; suffragia, -orum, te ṡhtime, ṡkuṡi katere je eden ṡvolen k'eni ſluṡhbi
Svetokriški
štima -e ž glas: Lepa, inu slatka je tuoja shtima im. ed. ǀ Is oblizha nei mogal posnat de je Syn Boshj: ampak is shtime rod. ed., is njegove sadne beſſede ǀ Gdu je ta Gospud, de bi jeſt njega shtimi daj. ed. moral shlushiti ǀ je shlishal shtimo tož. ed. Boshjo ǀ ſo njegovo pohleuno ſhtimo tož. ed. shlishali ǀ gre po shtimi mest. ed., sagleda Catharino is katire ta shveplenski plemen je gorel ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo s'zhlovesko shtimo or. ed. peiti ǀ Bug s'trashno ſhtimo or. ed. sazhne shugat ǀ te lepe shtime im. mn. teh semilskih Muſikantu ſo kakor en shraj teh shab ǀ je shlishal veliku shtim rod. mn. vkupaj ← srvnem. stimme ‛glas’
Besedje16
štima sam. ž ♦ P: 37 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
štimajoč del. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Celotno geslo Hipolit
štiman (stiman°, štiman) deležnik

PRIMERJAJ: štimati

Celotno geslo Hipolit
štiman (stiman°, štiman) pridevnik
Vorenc
štiman del., F9, abiéctus, -a, -um, ṡavershen, frahtan, nyzh ẛhtimán; antelatus, naprei neſſen, zhes eniga druṡiga poſtavlen, vezh ſhtimán; computatus, ſhtiven, perſhtiven, okleiṡzhen, ẛhtimán; conspicuus, -a, -um, imenitin, ſhtimán, od ſlednîga zheṡzhen; curialis, na dvoru ſhtiman, dvorni; habitus, -a, -um, biti ṡhtimán, preshtiman, dershán; praelustris, -tre, ſylnu imenitin, cilú imenitin, veliku ṡhtimán; praesignis, -gne, veliku imenitin, ſlovezh, veliku ṡhtimán; spectabilis, -le, veliku ṡhtimán, pogledan, poglavitin
Svetokriški
štiman -a prid. 1. cenjen, čislan: aku dalej eden vandra vezh je shtiman im. ed. m ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu im. ed. s od teh Modrih ludy, de letu nemorio preshazat ǀ nej rezhi na semli taku shlahtne, inu shtimane rod. ed. ž ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe, tu veliku shtimanu tož. ed. s ſlatù, ſrebru, perlne, shlahtne kameine ǀ pred drugimy Gospudy ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno veliku shtimano or. ed. ž Dekelzo ǀ gdu bi drugazhi ſodil, dokler ta dua shtimana im. dv. m Gospuda ſta letu sprizovala ǀ taku malu Mashniki od teh deshelskih ſò shtimani im. mn. m ǀ takorshne dobre della ſo kakor enu nezh od Chriſtuſa shtimane im. mn. ž/s 2. pojmovan: obedn n' hozhe sa norza shtiman im. ed. m biti ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli, inu triba, pametnishi je shtiman im. ed. m presež.> S. Karſtnik je bil ta ner shtimanishi im. ed. m v celli Judovski desheli → štimati
Besedje16
štiman del. ♦ P: 7 (TT 1557, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Pleteršnik
štimȃnje, n. 1) das Meinen, das Dafürhalten, (štímanje) ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Achtung, die Hochschätzung, Mur., Rog.-Valj. (Rad); — 3) das Lieben, das Verliebtsein.
Prekmurski
štímanje -a s mišljenje, mnenje: Vélekedés; stímanye KOJ 1833, 181; Vöra je nej cslovecse ſtímanye i ſzen KŠ 1771, 442; Pajdáske szo ga primárjali, naj stímanye szvoje uprav poszvedocsi KAJ 1870, 82
Celotno geslo Hipolit
štimanje (stimanje°) samostalnik srednjega spola
Vorenc
štimanje1 s, F5, aestmabile, ṡhtimanîa vrédnu; dignatio, veliku ſhtimanîe; existimatio, ſhtimanîe, ſhazanîe; praedicatum, ṡhtimanîe, dobar glas od eniga; reputatio, ṡhtimanîe, oholúſt
Vorenc
štimanje2 s, F6, concinnitas, prava ẛloṡzhina, pravu ẛhtimanîe; moralis, -le, navadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam, inu k'navukam ſliſhi; pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe; respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy; sententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt, reṡlozhik, ſodba, obſojenîe, ṡhtimanîe, pametnu govorjenîe; suffragatio, s'beſſédo pomaganîe, ali v'kúp ṡhtimanîe
Svetokriški
štimanje -a s spoštovanje, čislanje: Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia rod. ed. je ureden leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ Letakorshni poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina rod. ed., ampak ſaſpotovajna uredni ǀ je bil takorshnu veliku shtimajne tož. ed. v' Rimi ſi sadubil ǀ njeh zhast, inu shtimajne tož. ed. ſo sgubili → štimati
Besedje16
štimanje sam. s ♦ P: 1 (JPo 1578)
Svetokriški
štimano prisl. cenjeno, čislano: Zhaſtitu ime na ſvejti imeti je veliku shtimanu (V, 104) → štiman
Pleteršnik
štimánost, f. die Hoffart, der Stolz, Gor., Št.
Pleteršnik
štimáti, -ȃm, vb. impf. 1) meinen, dafürhalten, Mur., Krelj, (štímati) ogr.-Valj. (Rad); — 2) schätzen, achten, Mur., Jan.; — š. se, stolz sein, Guts., Cig., M., Št.; š. se s čim, auf etwas stolz sein, jvzhŠt.; — štiman, stolz, hoffärtig, Gor., Št.; — 3) lieben, gern haben: dekleta š.
Število zadetkov: 228007