Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
odriniti dov. odriniti: nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle, inu od miſe odrinile del. mn. ž, inu mejſtu preusele (V, 80)
Svetokriški
odropati dov. oropati: Spauumnite na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal del. ed. m, de bi ſvoio hisho obogatil Ni izključeno, da zapis vsebuje pogosto tiskarsko napako, d namesto zrcalnega b; → obropati.
Svetokriški
odrt -a prid. 1. odrt: Manichæus je bil shiu na meh odert im. ed. m ǀ zhe n' hozhe tudi on odrejt im. ed. m biti ǀ ie bil kakor ena oderta im. ed. ž auzhiza ǀ leta nedolshna odarta im. ed. ž Diviza ǀ namejſti te oderte rod. ed. ž koshe G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem gvantam ogvantal ǀ nej bil zhloveku podoben, ampak eni oderti daj. ed. ž ouzhizi ǀ eni aderti daj. ed. ž ouzhizi je podoben ǀ Ozha Nebeſki videozh ſvojga ſvejſtiga Synu S. Jerneja sa njegovo volo reſtarganiga, inu odrejtiga tož. ed. m ži. ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto tož. ed. ž kosho 2. ranjen, razpraskan: cellu ſvetu truplu je bilu odertu im. ed. s, inu kryvavu ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga tož. ed. m ži. ǀ io najde vſo respraskano, inu odarto tož. ed. ž na poſteli mertvo leſhezho ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo, inu odarto tož. ed. ž, de tardimu Caminu bi ſe bila imela ſmilit Zapis odrejtiga izkazuje vpliv nedoločnika po analogiji z razmerjem žeti – požet.
Svetokriški
odrtija -e ž oderuštvo: Od kot tulikajn golufie, ohernie, inu odertie rod. ed. (V, 536) ǀ kadar eden s' golufio, s' ohernio, inu odertjo or. ed. hozhe obogatit (III, 490) ǀ taiſti bogati mosh, katiri je ſpovedoval ſvoje golufie, inu odertie tož. mn., pa nikuli nej obenimu nezh povernil (V, 204)
Svetokriški
odrtnik -a m oderuh: on je bil en Ohernik, en odertnik im. ed. teh vboſih ſirotiz (III, 490) ǀ je vidil ohernike, odertnike tož. mn. teh vboſyh ludy (IV, 273)
Svetokriški
odseči dov. odsekati: Krajl je bil ſapovedal niemu glavo odſezhi nedol. (V, 197)
Svetokriški
odsekan -a prid. odsekan: ſo njeh urat perpogibale de bi ym bil odſekan im. ed. m ǀ ta odſekana im. ed. ž glava trykrat je pila poskozhila ǀ taiſto nuzh bo njemu glava odſekana im. ed. ž ǀ Maria pak je bila to odſekano tož. ed. ž roko na ſvoje meſtu poſtavila, inu sazelila ǀ Malku tu odſekanu tož. ed. s uhu je bil osdravil ǀ malu poprej Malchuſu tu odsekanu tož. ed. s uhu oſdravil ǀ levom sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane im. mn. ž ǀ imâ te oſekane tož. mn. ž glave pershiti h' truplam
Svetokriški
odsekati -am dov. odsekati: je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè odſekat nedol. ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù odſeka 3. ed. ǀ podai hitru noge, de tudi yh odseka 3. ed. ǀ en Rabel je bil njemu urat odſekal del. ed. m ǀ ta pervikrat kadar je bil mahnil je bil enimu enu vhu odsekal del. ed. m ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala del. ed. ž ǀ S. Petra ſo krishali, S. Paulu ſo glavo odſekali del. mn. m
Svetokriški
odstaviti -im dov. odstaviti: ſo oblaſt imeli Krajle odſtavit nedol., inu poſtavit tiga, kateri je Mashnikom dopadil (IV, 34) ǀ Shkoff Faimoshtra odſtavi 3. ed. (IV, 352) ǀ en punt uſtane zhes Krajla, ga otſtavio 3. mn. (III, 534)
Svetokriški
odstopiti -im dov. 1. stopiti proč, umakniti se: krajl ym sapovej de ſe imaio njega shonat, inu dalezh od njega odſtopit nedol. ǀ Odſtopite 2. mn. vi prozh, ſakaj ta dekliza nej mertva, ampak spy ǀ hudizhi od niega prozh odſtopio 3. mn., niegova podoba lepa rata ǀ Od kateriga je odſtopil del. ed. m Judesh, de bi shal na ſvoje mejſtu 2. odstopiti, odreči se: nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit nedol. ǀ nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit nedol. ǀ njega luba Hzhi ta zhloveska dusha njega sapuſti, inu od Boshje gnade odſtopi 3. ed. ǀ taku rekozh naſs perſsili de od G: Boga odstopimo 1. mn. ǀ ti nijm vezhKrat palzo poKashesh, inu vener od grehou neodstopio +3. mn. ǀ od S. Katholish Cerkvi je bil odstopil del. ed. m ǀ Manaſses krail od G. Boga je bil odſtopel del. ed. m, inu velik nepriatel Boshy ratal ǀ ſe ja bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil +del. ed. m, inu pod Jeruſalemskiga Krajla ſe podal ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili, inu vſhe enkrat od grehou odſtopili del. mn. m ǀ od praviga Boga ſo bily odstopili del. mn. m
Svetokriški
odstriči -ižem dov. odstriči: ſvoje laſsje ſi odſtrishe 3. ed. ǀ je bila vouno odſtrigla del. ed. ž s' koshuha ǀ ſamſonu Dalila je bila laſje odſtrigla del. ed. ž ǀ ſò bile ſvoje lasy ſi odſtrigle del. mn. ž, inu is taiſtih shtrike ſpletle sa loke → ostriči
Svetokriški
odsvetovati nedov. odsvetovati: hudizh y sazhne odſvetovat nedol., de bi neshla ǀ Poberiſe prozh od mene Satan, kir meni hozhesh od ſvetovat nedol., de bi ſe nepuſtil krishat ǀ jest ſim tebi odſvetoval del. ed. m de bi ne bila shla ǀ Peter mu je odſvetoval del. ed. m, inu branil ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval del. ed. m tej dekelzi Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ sapuvid je meni odſvetouala del. ed. ž ǀ ta druga sapuvid pak je njemu odſvetvala del. ed. ž
Svetokriški
odtaistihmal prisl. od takrat: od taistijh mal ſo bilij ludje sazheli ta s. prasnik prasnuati ǀ od taiſtih mal nej nikuli meni kruha, inu ojla permankalu ǀ od taiſtimal bi jo taku ſauraſhil
Svetokriški
odtrgati -am dov. odtrgati: Jeſt bi shelel od uſyh poſvejtnih rezhy moje ſerze odtergat nedol. ǀ od uſt ſi odtergate 2. mn., inu tiga lazhniga naſſitite ǀ is taiſte ſim eno pogazizo ſturila, inu ſama ſebi, inu mojmu otroku od vſt odtergala del. ed. ž ǀ Jeſt bi hotel, de bi vshe enkrat vashe ſerza odtergali del. mn. m od tiga poſvejtniga veſſelja odtrgati se odtrgati se: Serze oſtane per ſvojmu shazu, inu od taiſtiga nikuli ſe nemore odtergat nedol. ǀ kojni vshtali ſe ſo bili odvesali, inu odtergali del. mn. m
Svetokriški
Odulf -a m osebno lastno ime Odulf: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Faimoiſtrij s. Odulpha tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Ódulf (umrl po 845), duhovnik in menih
Svetokriški
odvaditi se dov. odvaditi se: nemorem ſe sderſat, inu odvadit nedol., de ſi lih vezhkrat ſi naprei vſamem, inu oblubim (II, 214) ǀ ſe je bil oduadil del. ed. m, inu nihder vezh preshiſtva tribal (II, 217)
Svetokriški
odvaliti -im dov. odvaliti: sapovei de imaio kamen od groba prozh odvaliti nedol. ǀ ſapouej kamen odualiti nedol. ǀ tu kamenje odvalj 3. ed., tiga mladenizha vun slejzhe, inu oſdravi
Botanika
odvèčno imé -ega -na s
Svetokriški
odvezati -vežem dov. 1. odvezati, razvezati: kateriga zheulou jermene S. Ioannes Kersnik nej bil ureden odvesat nedol. ǀ S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe 3. ed. ǀ en zholnar od veshe 3. ed. ſvojo barko ǀ shtrike mu odueshejo 3. mn., ternievo krono mu sglave sderejo ǀ odveshi vel. 2. ed. jeſik, spovedaiſe popolnama ǀ nepuſtiteſè jeſik od hudizha saveſat, inu zhe do ſehmal vam ga je savesaniga dershal, odveshitega vel. 2. mn.+, ter popolnama spoveiteſe ǀ nash Odreshenik Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih odveſal del. ed. m ǀ nej ſo hoteli perpuſtit, de bi taiſto Jogrij odvesali del. mn. m 2. dati odvezo: Mashniki ſo tebe od grehou odveſali del. mn. m odvezati se odvezati se, razvezati se: rezhe, de ima jeſik ſe odvesat nedol., inu govorit ǀ ſe je bil en shulin odvesal del. ed. m ǀ kojni vshtali ſe ſo bili odvesali del. mn. m, inu odtergali
Svetokriški
odvračati -am nedov. odvračati (od prave poti): hozheo ludy od pridige odurazhat nedol. ǀ Chriſtus odurazha 3. ed. ludij od Luciferia ǀ On odvrazha 3. ed. ludij, inu yh ſapeluie ǀ gorje ſtutauſhenkrat taiſtom, kateri resnizo ſaurashio, inu odurazhaio 3. mn., de bi resnizo negovorili
Število zadetkov: 15329