odrt -a prid. 1. odrt:
Manichæus je bil shiu na meh odert im. ed. m ǀ zhe n' hozhe tudi on odrejt im. ed. m biti ǀ ie bil kakor ena oderta im. ed. ž auzhiza ǀ leta nedolshna odarta im. ed. ž Diviza ǀ namejſti te oderte rod. ed. ž koshe G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem gvantam ogvantal ǀ nej bil zhloveku podoben, ampak eni oderti daj. ed. ž ouzhizi ǀ eni aderti daj. ed. ž ouzhizi je podoben ǀ Ozha Nebeſki videozh ſvojga ſvejſtiga Synu S. Jerneja sa njegovo volo reſtarganiga, inu odrejtiga tož. ed. m ži. ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto tož. ed. ž kosho 2. ranjen, razpraskan:
cellu ſvetu truplu je bilu odertu im. ed. s, inu kryvavu ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga tož. ed. m ži. ǀ io najde vſo respraskano, inu odarto tož. ed. ž na poſteli mertvo leſhezho ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo, inu odarto tož. ed. ž, de tardimu Caminu bi ſe bila imela ſmilit Zapis odrejtiga izkazuje vpliv nedoločnika po analogiji z razmerjem žeti – požet.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.