Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Avtomatika
frekvénčna karakterístika -e -e ž
Avtomatika
frekvénčnik -a m
Avtomatika
frekvénčni odzív -ega -a m
Avtomatika
frekvénčni pretvórnik -ega -a m
Avtomatika
frekvénčni prôstor -ega -óra m
Avtomatika
frekvénčni spékter -ega -tra m
Svetokriški
Friderikus m osebno lastno ime Friderik: ſam Ceſſar Fridericus im. ed. I. … ne raishi pak je sbolel, inu umerl ǀ Fridericus im. ed. Ceſſar je bil sapovedal eniga Sholneria obeiſſit ǀ je ſtal Fridericus im. ed. ta III ǀ zhes kateriga ſe je bil polsdignil Ioannes Fridericus im. ed. Saxonski Firsht 1. Fríderik I. Barbarósa (1123–90), rimskonemški cesar 2. Fríderik III. habsburški (1415–93), rimskonemški cesar 3. Neki saški knez; → Fridrih
Svetokriški
Fridrih -a m osebno lastno ime Friderik: Berem od Ceſſarja Fridriha rod. ed., de ta Ceſsar je zhes vſe druge kratke Zhaſse lubil ta lovu (II, 9) ǀ ſe je vojskoval s' Fridriham or. ed. Ceſſarjam → Friderikus 1.
Svetokriški
Frigija -e ž zemljepisno lastno ime Frigija: Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ rod. ed. je bila neshla arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou (IV, 194) ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio tož. ed. imenovano (III, 252) Frígija, gr. Φρυγία, antična pokrajina v zahodni Mali Aziji
Svetokriški
frišati nedov. osveževati: vaſs ſim grel s'ogniam moje lubesni, vaſs frishal del. ed. m s'roſso moje gnade (II, 26) frišati se osveževati se: gre ven pungrad ſe frishat namen. (V, 155) → frišen
Svetokriški
frišen -šna prid. 1. svež, hladen: prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen: sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
Svetokriški
frišno prisl. 1. sveže, hladno: kadar je vrozhe bi hoteli de bi bilu frishnu; kadar je frishnu bi hoteli de bi bilu vrozhe 2. živo, živahno: ſe sazhne na miso noſit, k' miſi ſedeio, frishnu jedò ǀ v' skledo ſegne, ter frishnu jei → frišen
Svetokriški
frkniti -nem dov. frkniti, hitro zleteti: ſo tize Katere hitru prozh farknejo 3. mn. (I/2, 135)
Avtomatika
Frobéniusova kanónična oblíka -e -e -e ž
Svetokriški
Frontinus m osebno lastno ime Frontin: Piſse Iulius Frontinus im. ed., de leta Ceſar je bil oblegil s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu (II, 425) ǀ Zhudu veliku pishe od exempelna Frontinus im. ed. (V, 579) Sékst Júlij Frontín, lat. Sextus Iulius Frontīnus (40–100), rimski vojni in tehnični pisec
Svetokriški
Frumencius -ija m osebno lastno ime Frumencij: Inu veliku kupzou je bilu, kateri en Svet leben ſò pellali, kakor je bil Sveti Frumentius im. ed. (IV, 403) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kupzij S. Frumentia tož. ed. (II, 194) Sv. Fruméncij (pribl. 300–pribl. 360), misijonar in škof v Etiopiji
Svetokriški
fruštik -a m zajtrk: Jeſuſik nikuli ym frushtika rod. ed. neperneſe ǀ yh proſſi, de bi tudi njemu frushtik tož. ed. dalla ǀ ſta v' Kloshter pershla, inu s' ſabo frushtih tož. ed. pernesla ← nem. Frühstück ‛zajtrk’
Svetokriški
fruštikati nedov. zajtrkovati: kuhar aku hozhe sdrau biti, de ima per zajti dobru frushtikat nedol., inu tiga ner bulshiga vina napyti (IV, 291) ǀ ſta shla veno Capellizo frushtikat namen. (V, 159) → fruštik
Svetokriški
fržmagati se -a se nedov. za malo se zdeti: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat nedol. shivinsku dellat, inu shivejti (I/2, 26) ǀ enimu Gospudu ſe farshmaga 3. ed. dellu suojh hlapzu opraulat (I/2, 26) ǀ letu ſe je mozhnu Namanu farshmagalu del. ed. m ſapovej Kozhio nasaj oberniti (I/2, 61) ← srvnem. versmæhen ‛zaničevati, zavračati, odklanjati, za malo se zdeti’
Svetokriški
fržmagovanje s zasmehovanje, zaničevanje, prezir: O stutaushenKrat ſrezhni, veſseli, inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu, nij farshmaguajne im. ed. teh sashpotlivizu → fržmagovati
Število zadetkov: 10481