Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
vsegamogočen -čna prid. vsemogočen: En pravi shpegl je Bug Vſigamogozhni im. ed. m dol. ǀ Naſh pak Vſiga Mogozhni im. ed. m dol., inu Vſmileni G: Bug ǀ ſe vezh boje eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga rod. ed. m ǀ je vidil ſedeiti Boga Vſigamogozhniga tož. ed. m ži ǀ kateri to Vſigamogozhno tož. ed. ž oblaſt Boshjo n'hozheo ſpoſnati ǀ s' ſvojo Vſigamogozhno or. ed. ž roko
Svetokriški
vsegamogočnost -i ž vsemogočnost: v'G. Bugu ſe najde ena ſama vſigamogozhnoſt im. ed. ǀ vſigamogozhnoſt tož. ed. Boshjo nej ſò posnali, katera s' nezhesar je ſtuarila vſe rezhy ǀ ozha Nebeski s'ſvojo Vſigamogozhnoſtio or. ed. je leto ſvojo Hzher od madesha reshil
Svetokriški
vselej prisl. vselej, vedno: ſe je pofliſsal vſelej volo Boshijo dopolniti ǀ vſelej Bug je s'nami kakor mij s'Bugam ǀ on je vſelei Mashnike saurashil ǀ uſelej ſe je v' ſpuvidi obtoshila, de hude nezhiſte miſly, inu shelje imà ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil ǀ Lete molitve velik nuz je skuſil uni Sholner, kateri je vſſelei en Ozha Nash, inu zheszheno Mario ſmolil, kadar je shal zhes britof sa dushe tamkaj pokopane ǀ vſeleje naſho pejſsim pejla
Svetokriški
vseskozi prisl. vseskozi, nenehoma, vedno: kadar bi vſeskuſi Boga lubil, zhaſtil, inu hualil ǀ uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah je gledala ǀ uashe otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vſekuſi na nebeſſa mislite, ter s'Davidam rezite ǀ je navado imel vſeskusi s' milim Bugom shentovati ǀ vſe skuſi je opraulal Mashnike ǀ vſe s'kusi ſe boijm, inu od straha ſe treſem ǀ n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala ǀ vſe skusi ſo dershali v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ona hozhe de bi vſe skusi doma bila ǀ ty valuvi vſe ſkuſi ſe ſo k'njemu preblishovali ǀ vse skusi na smeih ſe dershij ǀ kakor ty uodenizhnj ſe skuſi pyeio
Svetokriški
vstajati nedov. vstajati: Po nozhi na tihama je s' poſtele vſtaiala del. ed. ž (III, 546)
Svetokriški
vstajenje -a s gori vstajenje vstajenje (od mrtvih): S. Aguſtinus pravi, de je dopelt gori vſtajane im. ed., namrezh te dushe, inu tiga teleſsa ǀ h' ſpominu Svetiga Rojſtva, ali od ſmerti gori vſtaieina rod. ed., ali pak v'Nebu hoienia ǀ Pole letà je poſtaulen k' enimu padzu, inu gori vſtajenju daj. ed. ǀ Pot te kazhe, pomeni, tu od ſmerti gori vſtajenie tož. ed. Christuſhovu ǀ Ta S. Prerok David veliku lejt poprei je v' duhu previdil, inu primishloval ta ſveti dan od ſmerti gori vſtaienie tož. ed. Nashiga Odreshenika Chriſtuſa JESUSA
Svetokriški
vstati -anem dov. 1. vstati: kadar nar rayshi bi ſpali, morio gori vſtati nedol. ǀ kadar Slon pade nemore ſam od ſebe gori vſtati nedol. ǀ kadar bote bolni, inu ſtari vaſs bodò mogli drugi noſsit, ali pak nebote mogli s'poſtele vſtati nedol. ǀ sa volo teshke bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati nedol. ǀ en hishni Gospodar imà ta pervi uſtati nedol., te druge podvisat kroh ſi shlushit ǀ trikrat, inu shterikrat eno nuzh morem gori vstati nedol., inu doijti ǀ Dolshan ſi G: Boga vſelej sahvalit, kadarkuli ti od mise vſtanesh 2. ed. ǀ zhe na ta ſtrashni glaſs ſe neprebudish, inu is postele tvoje hudobnoſti neustanesh +2. ed. ǀ vſtane 3. ed.; leshe, nihdar nevidim de bi molila ǀ Kakor ſe dan perkashe, uſtane 3. ed., ter gre damu ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta 3. dv. ǀ kadar vſtanete 2. mn. doli pokleknite vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte ǀ s'ſmejham od mise vſtaneio 3. mn., inu vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ ty mertvi is grobou uſtaneio 3. mn. ǀ Vſtani vel. 2. ed. gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ vſtanimo vel. 1. mn., inu Boga sahvalimo ǀ Vſtanite vel. 2. mn. gori mertui, inu pridite h'ſodbi ǀ Christus je bil od ſmerti gori vſtal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vstal del. ed. m, inu je kruh sameſil ǀ Kadar je bil od smerti ustal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vſtala del. ed. ž, lepu ſe je oblekla, inu per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala ǀ veliku ſmertnikou, kateri ſo mertvi leshali, ſo gori vſtali del. mn. m ǀ dushe, katere tudi is groba teh grehou skuſi pravo grevingo, inu ſpuvid ſte gori vſtale del. mn. ž 2. nastati, pojaviti se: ena velika fortuna ima na morij vſtati nedol., kar prezei vſtane 3. ed., ter je hotela ta zholn pokriti ǀ na naglom en velik vejter vſtane 3. ed. inu hishna vrata sapre ǀ en punt uſtane 3. ed. zhes Krajla, ga otſtavio ǀ de en hrup mej ludmij nevſtane +3. ed. ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht, resbitem zholnizhu ſe pelali, ter bi en velik veiter vſtal del. ed. m ǀ ena velika fortuna je bila vſtala del. ed. ž na mory ǀ velika lakota je bila uſtala del. ed. ž
Svetokriški
vstekel -kla prid. divji: Buga ta vſtekli im. ed. m dol. leu, ter nihdar vezh ga nej bilu sgledat, ali shlishat ǀ druſiga nedela, ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe, kakor en uſtekli im. ed. m dol. peſs ǀ Letà vſtekla im. ed. ž, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi varua, brani ǀ ta divia vſtekla im. ed. ž ſverina ſe preſtrashi, ter bishi v' ſvoje jame ſe skriti ǀ ena uſtekla im. ed. ž ſuerina je njega reſtargala ǀ vij, vij ste taista neusmilena sveriazhina, tista ustekla im. ed. ž shivina, Katera je mojga lubiga Sijna Iosepha restargala ǀ aku bo od te vſtekle rod. ed. ž ſverine reſtargan ǀ S. Franciſcus moj Seraphinski Ozha je bil eniga vſtekliga tož. ed. m ži. vouka krotkiga ſturil ǀ je bil perſilen pojti v' te puszhave prebivat s' to vſteklo or. ed. ž ſverino ǀ ſò na Chriſtuſa planili, kakor vſtekli im. mn. m vouzhie na tu nedolshnu jagnizhe ǀ ty vſtekli im. mn. m oſsly pomenio te paklenske hudize ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese, te vſtekle im. mn. ž nevoshlivoſti ǀ sdaj ſi pershlu v' peſtje tem vſteklem daj. mn. uoukom ǀ de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle tož. mn. m pſſe
Svetokriški
všeč prisl. v povedni rabi všeč: Vy pak Nem. Nem. sklenite, kar vam je vshezh ǀ nas poklizhe kadar je Njemu vshezh ǀ ti bi bila imela lagat, inu pravit kakor taiſtem je bilu vſhezh poshlushat ǀ prizha bodo tudi perſegli kakor je meni vulhenzh
Svetokriški
všemiti se -im se dov. našemiti se: S. Gregorius Nazianzenus je djal, de taiſti katiri v' shemah hodio, teshku kaj dobriga ſturiti mislio, ampak ſe vshemio 3. mn., de vekshi oblaſt, inu perloshnoſt nespodobne, inu greshne rezhy tribat imaio (V, 164) → ošemiti se
Svetokriški
vtakniti -nem dov. → vtekniti
Svetokriški
vtekniti vtaknem dov. vtakniti: Pride prepoſnu kmet na tlako prezej v'keho ga vtakneio 3. mn. (II, 305)
Svetokriški
vud Sim bral de Milon Crotoniata je bil velik kokor en Ris, mozhan kakor en Sampſon, tiga ner vekshiga Riſa je na ramo vergal, kakor eno muho lahku neſſil, kadar ga je s' peſtio po glavi vdaril, precei vud je mertu okuli padil (V, 262)
Svetokriški
Vulkanov -a prid. Vulkanov: je bil sazhel presheſtu tribat s'Vulcanavo or. ed. ž sheno Venus imenovano (II, 368) → Vulkanus
Svetokriški
Vulkanus -na m osebno lastno ime Vulkan: ta mladenizh je bil ſaspal, inu Vulcanus im. ed. je bil per ſvoj sheni njega neshal ǀ Vulcanus im. ed. eno nuzh ga je bil v'mresho vulovil ǀ je bil en Ajd, kateri v'svoij hishi je imel pilde teh Malikou, kakor rekozh pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa, Vulcana rod. ed. ǀ Saturnu ſò offrovali ludy … Vulcanu daj. ed. ogin ǀ Oshtery sò molili Bacuſa … Kovazhj Vulcana tož. ed. ǀ ſo molili Mercuriuſa, kateri je vuzhil lagati … Tiga negnuſniga Vulkana tož. ed. Vulkán, lat. Vulcānus, Volcānus, rimski bog ognja, Venerin mož
Svetokriški
vun prisl. → ven
Svetokriški
vunkaj prisl. → venkaj
Svetokriški
vzdehniti dov. vzdihniti: Oh zhudna, velika skriunnoſt! Chriſtus je oſdravil, slepize ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil s' boshim shlakam udariene, ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil krulave, ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil gobaſte, ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil vodenizhne, ter nej vsdehnil del. ed. m (V, 200)
Svetokriški
vzdeti dov. dati ime: je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela del. ed. ž Jabes (IV, 382)
Svetokriški
vzdigniti -nem dov. 1. vzdigniti, dvigniti: io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit nedol. ǀ sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit nedol. ǀ glave nemore gori vſdignit nedol. ǀ taKrat Diogenes usdigne 3. ed. suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi ǀ Vſdigne 3. ed. Mojſes to palzo pruti oblakam ǀ vsdigne 3. ed. desno roko hozhe ſnamine Svetiga Krisha ſturiti ǀ Mashnik uſdigne 3. ed. ſvojo roko, rekozh ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete 2. mn., inu ga gori neſſete pod ſtreho ǀ kakor ty drugi ga sashlishio prezei vkup tekò, inu ga vſdigneio 3. mn. ǀ pomagaite, vsdigniteme vel. 2. mn.+, daitemi kuhane vode ǀ je vſdignil del. ed. m skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ ga je vsdignil del. ed. m, inu na ſvojo shivino, poloshil ǀ Nobedn ſe neperpogne, de bi taiſtu gori uſdignu del. ed. m ǀ taiſtu Svetu truplu v' lufft ſó vsdignili del. mn. m, inu ta Hrib Sinai ſo pokoppali 2. povzdigniti: de bi imeli ozhy vashih misly is semle v' nebeſſa usdignit nedol. ǀ ſi bil perſilen tvoje Svete ozhy v' Nebu vſdignit nedol. ǀ aku moje ozhy gori vſdignem 1. ed. ǀ po tem vſdigne 3. ed. ſvoje ozhij v'Nebu ǀ Ta folk tudi vsdigne 3. ed. ſvojo shtimo, ter naprei sazhne to ſveto Velikonozhno pejſſim pejti ǀ uſdigne 3. ed. gori ſuoje gorezha ozheſsa, inu sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta Abrahama ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih, inu greshnih dellah, neusdignete +2. mn. gori v' Sveta Nebeſſa ǀ Vſdigni vel. 2. ed. tuoje ozhij o verna Dusha ǀ Vsdigni vel. 2. ed. gorj tvoje ozhy ǀ Vsdignimo vel. 1. mn. gori v' nebeſſa nasha ſerza ǀ vsdignite vel. 2. mn. vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta Nebeſſa ǀ glaſſ te huale vsdignite vel. 2. mn. de po cellem ſvejtu ſe bò shlishal ǀ vſdignite vel. 2. mn. gori vashe ozhy ǀ Kadar je v'Nebu shal je bil ſvoie S. Roke gori vſdignil del. ed. m ǀ je zhakal dokler Mashnik je S. Rus. T. vsdignil del. ed. m ǀ Eua kadar je bila tega praviga Synu porodila, ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila del. ed. ž ǀ kadar bodo nyh ozhij vſdignili del. mn. m v' peld tiga resmartraniga shenima Nebeshkiga 3. odstraniti: Vſdignite vel. 2. mn. gori urata Angeli, de Krajl Nebeski poide k' Ozhetu Nebeskimu ǀ bi bilu sadoſti, de bi bili urata odperli, inu nikar yh gori usdignili del. mn. m vzdigniti se 1. dvigniti se: ſe usdigne 3. ed. na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ta zhaſs spuſtè eno tizo, leta viſoku ſe vſdigne 3. ed. ǀ prezej ſe vſdigneio 3. mn., inu Chriſtusa gredò obiskati ǀ taku hudizhy is pekla ſe usdigneio 3. mn., inu k' temu greshnimu zhloveku taiſto uro prideio ǀ tu dobru je veliku terpelu, inu nepoterpeshliu ratalu, inu spet ſe v' nebeſſa vsdignilu del. ed. s 2. nastati, začeti se: de bi ſe utegnil kreh vsdignit nedol. mej njegovimi ǀ polsot ſe vſdigne 3. ed. kreh, inu boj gor(i) se vzdigniti vstati: ta mertvi ſe gori usdigne 3. ed. ǀ na tu Chriſtus ſe gor vsdigne 3. ed., ter rezhe vzdigniti se čez napasti, upreti se, začeti vstajo: ſi naprej vſame, de on ſam s'enem hlapzam hozhe ſe vſdignit nedol. zheſs cello Philiſtersko vojsko ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne 3. ed. zhes taistu mestu ǀ ſe zhes taistu usdigne 3. ed. ta neuſmilena lakota ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish, de ſe zhes sapuvid Boshio neusdigne +3. ed. ǀ prezei ſe zhes Boga vſdigneio 3. mn., inu toshio ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano dusho uſdigneio 3. mn. ǀ vſdigniſe vel. 2. ed. ſerzhnu zhes njega ǀ ta puntarski folk ſe je bil zhes nyh vſdignil del. ed. m ǀ Shelish de bi nihdar vezh ſe zhies tebe neusdignil +del. ed. m is suojo mogozhnostio ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila del. ed. ž ta Grex Zerku ǀ Nebu, suesde, luft, semla, ludie, vejter, inu hudizh, ſe ſo zhes naſs vſdignili del. mn. m ǀ kadar vſy ſourashniki nashe dushe ſe bodo zhes nas usdignili del. mn. m
Število zadetkov: 9096