Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Tolkala
zvonár -ja m
Svetokriški
zvončič -a m zvonček: kulikajn ſgonzhiszhu rod. mn. je bilu? Najdem de ſo bily tryſtu, inu ſeſtdeſſet ǀ ſakaj Bug je bil ſapovedal te ſgonzhizhe tož. mn. na ta mashni plajsh obeſſit (II, 261) → zvon
Tolkala
zvón činéle -a -- m
Tolkala
zvônčki -ov m
Tolkala
zvonílo -a s
Svetokriški
zvoniti -im nedov. zvoniti: shlishi K'S. Maſhi sgonit nedol. ǀ cell dan shlishimo ſgonit nedol., inu ure biti ǀ Meshnar gre ſvetu jutru sgonit namen. ǀ kadar k' Mashi sgonj 3. ed. ǀ vſak dan ſgonovy merlizhom sgonè 3. mn. ǀ kadar ſim shlishal, de ob pounozhi ſo k' juternizam sgonili del. mn. m → zvon
Tolkala
zvonjênje -a s
Tolkala
zvonôvi -ôv m
Svetokriški
zvrniti se -nem se dov. zvrniti se: ſe vſnak sverne 3. ed. inu nikar na oblizhe ǀ kozhia ſe je bila ſvernila del. ed. ž, inu Antiochuſa pobila ǀ je taiſto obdershat hotel, de bi ſe nesvernila +del. ed. ž okoli se zvrniti pasti: hudizh je y da eno shlafernizo de ſe okuli sverne 3. ed. ǀ perprizhi ſe okuli ſverne 3. ed. → izvržen
Svetokriški
žaba -e ž žaba: Muhe, Kobilize, Komary, inu shabe im. mn. ſo bile vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ lepe shtime teh semilskih Muſikantu ſo kakor en shraj teh shab rod. mn. ǀ Enkrat poshle shabe tož. mn. zhes Trazio inu lete vus folk so bile pregnale ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … kmete v'shabe tož. mn. ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy or. mn.
Tolkala
žába -e ž
Svetokriški
žaga -e ž žaga: skarie s' katerem shushtar shiva, shaga im. ed. s' katero tishlar shaga (IV, 353) ← stvnem. saga ‛žaga’
Svetokriški
žagan prid. prežagan: po ſrejdi shiu je bil shagan im. ed. m, de vſe njegove zheua ſo ſe bile isſule (III, 186) → žagati
Svetokriški
žaganica -e ž deska, žaganica: ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo tož. ed. polno shelesnih shpiz poſtavit ǀ ta Gospud ſe hitru sa eno shaganzo tož. ed. popade ǀ Leta je meni dal tulikajn denarjou, leta tulikajn shaganz rod. mn., leta je puſtil ǀ leshy na goleh shaganzah mest. mn., ali na slami ǀ en potok je ſagreien s'kamenjam, s'shaganzamy or. mn., s'drevamy → žagan
Svetokriški
žagati -am nedov. žagati: skarie s' katerem shushtar shiva, shaga s' katero tishlar shaga 3. ed. (IV, 353) ǀ sakaj Iſaja zhes ſreido ſò shagali del. mn. m (V, 14) ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu, de ſo lejs sa tempel sekali: 80000. de ſo kamen shagali del. mn. m (V, 123) → žaga
Svetokriški
žakelj -a m vreča, žakelj: Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno Creaturo, katera drusiga nej kakor en shakel im. ed. poln gnuſobe ǀ vun is shakla rod. ed. ſtreſſil ǀ en shakel tož. ed. dænariou je na miso poſtavil ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. Kateriga sa herptom dershim ǀ Dohtar sapovej … en shakal tož. ed. denarjou gori reſuti, inu yh od shlahte shtejti ǀ lete tatvine je Ozha Nebeſki poſtavil v'shakil tož. ed. tiga zartaniga Beniamina ǀ Ta Shena nej hotela mazhiko v' shakli mest. ed. kupit ǀ ga hozhe v shakle tož. mn. poloviti, inu s'palzamy ſtepſti ← srvnem. sackel, manj. od sac ‛vreča’ ← lat. saccus ← gr. σάκκος
Svetokriški
žakljič m vrečica, žakeljc: ta maihini shakelzh im. ed. pak je greh tiga miniha (I/2, 13) Mogoče bi bilo nastaviti tudi žakeljc, prim. zapisovanje etimološkega c z zh v zapisu shelodizh, kjer pa obstaja možnost domneve o nekontaktni asimilaciji kot v zgledih pri → zelišče ; → žakelj.
Svetokriški
žal prisl. žal: mu je bilu shal de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal, ampak sa volo dobizhika ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej, kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu ǀ letu je taku shal djalu Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat
Svetokriški
žaliti -im nedov. žaliti: nedolshne vuzhè greh tribat, Boga shalit nedol. ǀ ti si en nehvaleshen Abſolon, kateri tvojga ſtariga Ozheta, inu Mater shalish 2. ed. ǀ ona pak bejshi, inu ſe skriva pred mano, katiru mene mozhnu shali 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate, inu ga shalite 2. mn. ǀ kateri naulesh klubujeio, inu shalio 3. mn. sheno, dokler pot ſemlo jo perpravio ǀ Ah nikar verna dusha neshali +vel. 2. ed. vezh Boga ǀ nikar ga neſhaljmo +vel. 1. mn., ampak pokuro dellajmo ǀ te uboge, inu reune je shalil del. ed. m ǀ vij ste vaſhe starishij taku shalili del. mn. m, inu martrali
Svetokriški
žalost -i ž žalost: mene ſilnu velika shaloſt im. ed. obide ǀ ali ah shalost im. ed. prevelika ǀ je ta ner vekshi ſhaloſt im. ed., inu reva ǀ kaj s' ena shloſt im. ed., inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti rod. ed. nefentala ǀ tu ſonze je bilu od shalosti rod. ed. omedlelu ǀ od ſhaloſti rod. ed., inu ſtraha je bila tudi umerla ǀ na ta pervi shlak ſim bila na tla od shloſti rod. ed. padla, inu omedlela ǀ je bila Konez sturila tej veliki revi, inu shalosti daj. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt tož. ed. pozhutish ǀ veliko martro inu shalost tož. ed. imaio ozha, inu Mati kadar vidio ſvoje otroke bolne ǀ ſe bò v'shaloſt tož. ed. preobrnilu ǀ v shaloſti mest. ed. shivè ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti mest. ed. je plavalu ǀ Chriſtus s' veliko shaloſtio or. ed. je bil saupil ǀ odogovorij s'veliko shalostio or. ed. ta hudi ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu biti s'shaloſtio or. ed., inu ſtraham moje ſerze ǀ nemesti Kruha, s'shalostio or. ed., inu britkustio ijh shpishajo ǀ Vſe letakushne shaloſty im. mn., inu grevinge ſo natirlih ǀ ona nej neuaiena dellat, taku de ſtu shaloſti rod. mn. v'hisho perneſe ǀ leta shaloſt premaga vſe druge shaloſti tož. mn.
Število zadetkov: 9096