Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Etimološka razlaga slovenskega toponima »Tičnica«

Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.

Jezikovna
Etimološka utemeljitev zapisa: »manikira« in »pedikura«

Zanima me, zakaj je (po SP) pravilno pedikura, manikura pa ne, čeprav drugi del obeh besed izvira iz latinskega »cura« (negovati). Nadalje me tudi zanima, zakaj pri pregibanju pride do spremembe pedikura > pedikirati.

Terminološka
Evropska prostovoljska služba
Prosimo vas za mnenje o ustreznosti slovenskega poimenovanja projekta Evropske unije, ki se v angleščini imenuje European Voluntary Service (EVS). Gre za projekt posredovanja dela prostovoljcem, ki se v Sloveniji v okviru različnih organizacij izvaja že 20 let. V rabi prevladuje poimenovanje Evropska prostovoljna služba . Menimo, da bi ime morali spremeniti v Evropsko prostovoljsko službo , saj se ta ukvarja s prostovoljskim delom. Imamo tudi Zakon o prostovoljstvu, v katerem ni niti enkrat uporabljen pridevnik prostovoljen , ampak v vseh besednih zvezah samo prostovoljski .
Jezikovna
Ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore?

Kako je pravilno: ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore? Vem, kaj pravi pravopis, ampak raba je pa vse prej kot enotna.

Jezikovna
Facebookov »všeček«

Ali stroka odobrava besedo všeček, ki se je namreč "prijela" kakor posledica množične uporabe angleške besede like iz družbenega omrežja Facebook?

Terminološka
FAIR
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin FAIR , ki na področju upravljanja s podatki označuje načela, po katerih naj bodo raziskovalni podatki objavljeni in dostopni. Kateri slovenski ustreznik bi bil najprimernejši? Kako bi prevedli posamezne sestavine kratice (ang. findability , accessibility , interoperability in reusability )? Je za angleški pridevnik  findable morda ustrezen najdljiv , določljiv … ? Izraza najdljiv v SSKJ2 ne najdem.
Jezikovna
Fakultativna raba predloga

Zanima me, kdaj je ustrezna raba zveze predloga po in prislova kratnosti. To zvezo namreč večkrat zasledim, vendar menim, da je predlog po v takih primerih, kot je npr. naslednji, odvečen:

Po enkrat/Enkrat na teden hodi v kino.

Terminološka
Fantomski ribolov
Vsako leto se v morju izgubi ali namenoma odvrže več sto tisoč ton ribolovne opreme, med katero so tudi ribolovne mreže. Morske živali se vanje zapletajo in posledično poginejo, zato zanje predstavljajo veliko nevarnost. Odvržena oz. izgubljena mreža, če je nihče ne odstrani, plava po morju in lovi živali, s tem pa povzroča škodo morski favni. Angleško poimenovanje za to mrežo je ghost net , za ribiško opremo ghost gear , za pojav pa ghost fishing . Med slovenskimi poimenovanji za pojav smo našli izraz fantomski ribolov , za vrsto opreme fantomska ribolovna oprema in izgubljena ribolovna oprema , za mrežo pa fantomska mreža in mreža duh . Katero poimenovanje za tovrstni pojav, ribiško opremo in mreže bi bilo v slovenščini najustreznejše?
Jezikovna
Figa ali smokva?

Zanima me kateri izraz je ustreznejši figa ali smokva. Kateri v slovenščini starejši, kdaj in od kod sta prišla k nam in ali je izraz smokva ljudski ter kje ga preprosti ljudje uporabljajo?

Jezikovna
Figova ali figina marmelada?

Zanima me, zakaj je pravilno figova marmelada, in ne figina, saj je samostalnik figa ženskega spola.

Jezikovna
Filozofska, biološka, kulturna in zgodovinska umestitev slovenščine

Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?

  • Predel možganov, ki je aktiven pri imaginarnem rotiranju 3D objekotv je aktiven tudi pri reševanju matematičnih operacij. Igranje 3D tetrisa do neke mere okrepi določen del možganov in posledično nam je "računanje" malo lažje. Dvojina - Predšolski otroci, ki uporabljajo jezik z dvojino, rahlo bolje rešujejo preproste matematične probleme kot njihovi vrstniki iz dvojinsko negovorečih okolij, saj prej razvijejo določene predele možganov. Imamo tudi dvojno zanikanje in šumnike. Kaj še? Iz kje to izhaja? Kaj nam to pove o našem razmišljanju, razvoju in specializaciji možganov?
  • Eskimi izhajajo iz okolja, ki je dosti drugačno od našega in imajo več besed za razne manifestacije snega. Kaj nam slovenščina pove o okolju iz katerega izhajamo?
  • Slišal sem: "Poznavanje in zanimanje za neko temo se odraža v jeziku. Če se dva laika pogovarjata o računalnikih je njun besedni nabor, omejen na par splošnih besed: kišta, ekran, tipkovnica, miška. Dva računalniška rekreativca že uporabljata večji nabor: procesor, RAM, grafična kartica, omrežje,... Besedni nabor strokovnjakov pa je že tako širok da se laik izgubi v njem. Slovenščina naj bi imela samo par besed za "ljubezen". Stara grščina kakšnih 5-10. Sanskrt naj bi imel v svojem naboru več kot 100 besed za vse odtenke in nianse ljubezni." Podobna jezikovna specializacija kot pri eskimih. Le da ta odraža doživljanje notranjega sveta. Za kaj je slovenščina specializirana?
  • Katere besede skovanke imamo katerih bi se lahko bolje zavedali in bili na njih ponosni. Kot naprimer: raz-um, po-men,
  • Bral sem, da naj bi ugotavljali kako učinkovit je nek jezik v podajanju pomena. Za to, da se prenese isti pomen naj bi nemščina okvirno potrebovala 10-30% več znakov oz. besed. Kako redundantna je slovenščina?
  • Slišal sem, da naj bi imela slovenščina stare korenine in, da naj bi v svojem nederju skrivala marsikatero modrost.

Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.

Terminološka
Finančna tehnologija, finančnotehnološki
Zanima nas, kateri zapis za angleški fintech , ki označuje ponujanje finančnih storitev z uporabo programske opreme in sodobnih tehnologij, bi bil najbolj primeren v slovenščini. Gre za okrajšavo angleškega termina  financial technology , v daljši obliki se pojavlja tudi kot technology-enabled innovation in financial services  in banking products and services based on technology-enabled innovation . Pojavlja se v zvezah, kot so fintech podjetje , fintech banka , fintech kreditna institucija , fintech poslovni model , fintech rešitve itd. V slovenščini se na mestu levega prilastka pojavljata predvsem obliki fin-tech in fintech. Ker je okrajšava izpeljana iz finančne tehnologije oz. iz pridevnika finančnotehnološki , sprašujemo, ali bi bila primerna okrajšava finteh ? Kateri zapis bi bil glede na sistem slovenskega jezika ustreznejši, npr.  finteh banka ali banka finteh ?
Terminološka
Flerovij
Kako bi v slovenščino prevedli novoodkrita elementa z vrstnima številoma 114 in 116? V latinizirani angleščini sta dobila ime flerovium (prej Ununquadium) in livermorium (prej Ununhexium ) . Poslovenjeni imeni elemntov bi bili flerovij ( ununkvadij ) in livermorij ( ununheksij ). Uradu za kemikalije sta se zdeli imeni flerovij in livermorij primerni (tudi po posvetu z nacionalno komisijo za kemijsko nomenklaturo), vendar se je izkazalo, da naj bi bil  prvi element poimenovan po ruskem fiziku Georgiju Fljorovu, zato so nekateri predlagali poimenovanje fljorovij. Ali bi morali pri imenu kemijskega elementa upoštevati rusko prečrkovanje, ki je fonetično bližje ruskemu jeziku, in zapisati fljorovij ? Prvi zapisi o poimenovanju teh dveh elementov v slovenskem jeziku izvirajo iz maja 2012 in tam se pretežno uporablja flerovij .
Jezikovna
Fonetični zapis besede »cerkev«

Kako se fonetično zapiše beseda cerkev? Glede na to, da je prvi e dolg in precej ozek, me zanima, ali izgovorno morda prehaja v i?

Jezikovna
Fonetični zapis imena »Dolenjska«

Kako se fonetično napiše Dolenjska?

Terminološka
Formula
Na področju matematike se v učnem načrtu za osnovno šolo za pojem, ki označuje pravilo za računanje v matematični obliki, uporabljata tako formula kot obrazec . Primeri iz besedila učnega načrta so npr.: »Dijak pozna in uporablja formulo za prehod k novi osnovi; Učenec uporablja formule ravninske in prostorske geometrije pri reševanju problemov; Učenec nariše mrežo kvadra in kocke, po obrazcu izračuna njuno površino; Učenci izračunajo obseg kvadrata in pravokotnika z merjenjem, seštevanjem in obrazcem .« Kateri termin je bolj ustrezen?
Terminološka
Formulacija
Za kemijsko sestavo krem, praškov in pudrov se pogosto namesto termina formula uporablja beseda formulacija , kar po mojem mnenju ni ustrezno. SSKJ2 namreč jasno navaja, da je formulacija način, kako nekaj poveš, čemur pritrjuje tudi etimologija besede formula , ki je izvorno pomenila isto. Gradivo kaže, da se formula in formulacija na področju kemije danes pogosto uporabljata kot sopomenki. Ali po vašem mnenju še velja vztrajati pri razločevanju med formulo , ki označuje kemijsko sestavo, in formulacijo , ki označuje način izražanja?
Terminološka
Formulaična pravljica
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin formula tale , ki na področju literarne teorije označuje vrsto navadno ljudske pravljice, ki ima že vnaprej predvideno strukturo, vsebina pa se lahko spreminja od pripovedovalca do pripovedovalca. V strokovni literaturi sem zasledila ustreznik pravljica na formulo . Ali je poimenovanje po vašem mnenju ustrezno?
Terminološka
Fotografija v časovnih presledkih
Zanima me slovenski termin za angleški termin  time lapse , ki v vizualni kulturi predstavlja tehniko zaporednega snemanja nekega objekta v določenih časovnih presledkih, več zaporednih posnetkov pa je zmontiranih v film, kar daje vtis gibanja.
Terminološka
Fotovoltaika
Zanima me, katero poimenovanje v slovenskem jeziku je primernejše, ali je to fotonapetost ali fotovoltaika , ki obsega celotno področje proizvodnje in uporabe sončnih celic, fotonapetostnih modulov ter sistemov. Termin fotovoltaika se uporablja zelo pogosto, vendar nekateri strokovnjaki menijo, da je bolj pravilno uporabiti fotonapetost. V stroki je uporabljena tudi kratica PV , ki izhaja iz poimenovanja photovoltaics , ki je v rabi že od sredine 19. stoletja.
Število zadetkov: 4324