Zanima me kaj pravilno: Magičen Koper ali Magični Koper? Besedno zvezo bi uporabili za sklop prazničnih prireditev in dogodkov v času od novembra do januarja. Torej kot ime sklopa prireditvenega dogajanja.
Zadetki iskanja
Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.
Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.
Zanima me vaše stališče do sklanjanja španskega imena Felipe (princ in novi kralj). Pravopis na strani 90 in po paragrafu 780, 781 priporoča kot boljšo različico (primer Čašule, mogoče tudi Giuseppe) Felipe, Felipa (če jemljemo -e kot končnico, in ne kot del osnove (potem bi sklanjali Felipe, Felipeja, tako kot večina).
Mogoče pa bi morali posloveniti ime in ga pisati kot kralja Filipa VI. (slovenjenje imen vladarjev), čeprav smo njegovega očeta vedno pisali kot Juana Karlosa (in ne Janeza Karla).
Kakšen je pravilen naziv tekmovanja:
Slovenski pokal v judu ali Pokal Slovenije v Judu?
Prosim za pomoč pri frazemu dobiti/imetimetuljčke v trebuhu. Ali gre za slovenski frazem glede na to, da ga v nobenem od slovarjev ni najti? Zanima me, ali je frazem morda izvorno nemški ali angleški in je torej nemški/angleški kalk.
Nekako ne najdem merodajnega odgovora, ali je tkanina organza ali organca. SP 2001 in SSKJ te iztočnice nimata, prav tako je nima Slovar novejšega besedja slov. jezika. V Gigafidi in Kresu je razmerje izenačeno. Zapis kot organza sem našla v Velikem splošnem leksikonu (DZS, Ljubljana 2006), prav tak zapis je v spletnem Tekstilnem razlagalnem slovarju.
Ali se ob predlogu v pri imenu pretežno gozdnatega območja na Gorenjskem sklanja oba dela ali zgolj boršt? V večini virov se besede Udin ne sklanja, pri posameznih primerih pa se. Kako je torej pravilno? Primer:
V Udin/Udinem borštu prevladujeta bor in smreka.
Zanima me, če je v slovenščini pravilen zapis imena za deklico Renee ali Renée oz oba in pa kako se ime pravilno sklanja. Koliko oseb zenskega spola z tem imenom ze v Sloveniji?
Zanima me, kako se imenuje prebivalec romunskega mesta Iasi?
Angleški termin implantation v farmacevtski strokovni literaturi prevajamo kot implantacija , npr. pasta za implantacijo (ang. implantation paste) , verižica za implantacijo (ang. implantation chain ) , suspenzija za implantacijo (ang. implantation suspension ). Ker v Formulariumu Slovenicumu navajamo nekatere druge postopke za aplikacijo zdravila, kot na primer infundiranje ali injiciranje (kar je po SSKJ glagolnik od injicirati ), nas zanima, ali je pravilno implantacija ali implantiranje .
Prosim vas za nasvet oz. mnenje glede uporabe besede indolenten v besedni zvezi indolentni karcinom prostate , ki označuje karcinom z nizkim biološkim potencialom in praviloma ne napreduje do stopnje, ki bi ogrozila zdravje ali življenje bolnika. Pripravljam namreč doktorsko disertacijo, ki v naslovu vsebuje tudi zvezo ocena indolentnosti karcinoma prostate , univerzitetna komisija za potrditev naslova disertacije pa je predlagala zamenjavo besede indolenten z ustrezno slovensko, vendar sam nisem našel ustreznega in smiselnega nadomestila, poleg tega pa se beseda indolenten pojavlja že v SSKJ2 v terminološkem gnezdu z oznako medicinsko: med. indolentne otekle bezgavke 'bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke'.
Termin induced jobs se doslej v slovenskih pravnih besedilih še ni pogosto pojavljal, zato še ni ustaljenega ustreznika. Označuje delovno mesto, ki nastane kot posledica povečane potrošnje zaposlenih na neposrednih in posrednih delovnih mestih. Pojavilo se je več možnosti: inducirano delovno mesto , posledično delovno mesto (zaradi želje po slovenjenju tujke), vzpodbujeno delovno mesto (variantno spodbujeno delovno mesto ) in opisno poimenovanje delovno mesto, ki nastane kot posledica povečane potrošnje zaposlenih na neposrednih in posrednih delovnih mestih .
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Prevajam precej besedil iz nemščine o Industriji 4.0. V slovenski literaturi nekateri v besedilu pišejo ta pojem z veliko začetnico, nekateri z malo. Kaj svetujete vi?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin focal point, ki v Konvenciji o pravicah invalidov označuje vladno telo, pristojno za zadeve, ki se nanašajo na izvajanje te konvencije. V slovenski različici konvencije je za focal point uporabljena zveza organ za stike . V besedilih se pojavlja tudi fokalna točka . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Zanima me, kateri je pravi pridevnik od samostalnika inkontinenca , ki označuje nezmožnost zadrževanja urina ali blata. V slovarju, ki ga ponudi vaša spletna stran, piše o inkontinentnih bolnikih in o inkontinenčnih pripomočkih . Ali gre tukaj za nekonsistentnost ali je takšna razlika pravilna?
Zanima me, kateri termin bi bil najprimernejši za označevanje substrata, ki vsebuje mikroorganizme, ki se jih nanese npr. na korenine rastlin, da se doseže želen ciljni učinek. V Botaničnem terminološkem slovarju ga označuje termin vcepek . Uporablja se tudi termin inokulant , ki mi zveni bolj kot označevanje osebe, ki izvaja inokulacijo (nanos vcepka ali inokuluma ). V slovenščini ima priponsko obrazilo -ant negativno konotacijo, npr. zabušant, inkasant, prevarant. Zato mi beseda inokulant ne zveni pravilno kot sopomenka za vcepek .
Imam težavo pri pripravi internega navodila v zvezi s postopki zaradi insolventnosti, torej s postopki, ki se vodijo proti tistim gospodarskim in drugim subjektom, ki so postali prezadolženi ali dlje časa plačilno nesposobni. Za poimenovanje postopkov sem uporabila pridevnik insolventen ( insolventni postopki ), ki je tudi v SSKJ2 in v Slovenskem pravopisu, a so me sodelavci opozorili, da je prava oblika termina insolvenčni postopek ali postopek zaradi insolventnosti . Kateri termin naj torej uporabim?
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najustreznejši za angleški termin knowledge institutions , ki označuje zbirni pojem za izobraževalne ustanove (univerze, šole), raziskovalne inštitute, zavode, agencije, oddelke različnih podjetij, društva in druge razvojno-raziskovalno-izobraževalne centre. V slovenskih besedilih sem za omenjeni pojem zasledil različne ustreznike, in sicer izobraževalne institucije , znanstvene institucije in institucije znanja . Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši za poimenovanje skupine tovrstnih institucij?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 27
- 28
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- ...
- 218
- Naslednja »