Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Dvojina pri Lužiških Srbih

Zanima me, iz katerega (indoevropščine??) jezika se je v slovenščini in tudi pri Lužiških Srbih ohranila dvojina. Vprašanje me muči že nekaj časa, vesela bom, če me boste napotili v pravo smer iskanja.

Jezikovna
Dvojina pri parnih poimenovanjih

Na šoli smo začeli z oblikovanjem plakata z naborom vaj, ki namenjene sprostitvi itd. Tu smo trčili ob naslednjo dilemo, in sicer: ali naj navedemo na primer: dvignite roke nad glavo, ali dvignite roki nad glavo. Enako je z ostalimi deli telesa: kolena – koleni, noge – nogi.

Jezikovna
Dvojinski zaimek, čeprav je oseb več?

V spodnjem primeru me zanima, ali je osebni zaimek oboji ustrezen, saj je ta dvojinski, omenjenih oseb pa je več? Če pa gledamo na policiste in motorista kot dve skupini, pa je dvojina po mojem mnenju ustrezna. Kaj vi mislite? Ali bi ta zaimek zamenjali z zaimkom vsi?

Tako policisti kot motorist, ki so ga lovili, so ogrožali mimoidoče pešce, saj so oboji v naselju vozili prehitro.

Celotno geslo eSSKJ16
dvojiti1 -im nedovršni glagol
1. kaj; od česa delati, da kaj ni več skupaj; SODOBNA USTREZNICA: ločevati
2. kaj; kaj ločevati v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti, cepiti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvojiti2 -im nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
2. kdo; kaj, v čem ne znati se odločiti med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov
FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvojiti se1 -im se (dvojiti se, dvajiti se) nedovršni in dovršni glagol
1. nedov., kdo/kaj ločevati se v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti se, cepiti se
2. dov., kdo prenehati biti skupaj; SODOBNA USTREZNICA: raziti se
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvojiti se2 nedovršni glagol
kdo; na čem, nad čim ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvojjezičen° -čna -o (dujjezičen) pridevnik
ki se kaže drugačnega, kot je; SODOBNA USTREZNICA: hinavski, dvoličen
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvojki -ov množinski samostalnik moškega spola
parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Jezikovna
»Dvojna dovršnost« glagola: »... do konca natiskanja ...«

Pred kratkim sem zasledil zanimivo rabo dovršnega glagolnika glagola natisniti v rodilniški obliki:

"do konca natiskanja"

Osebno se mi zdi, da je ta raba napačna, saj ta dovršni glagol že predvideva zaključitev dejanja. Kakšno je mnenje strokovnjakov?

Jezikovna
Dvojna francoska imena tipa »Jean-Paul« in njihovo pregibanje

Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.

Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.

Jezikovna
Dvojna imena in tvorba prebivalcev

Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.

Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?

V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).

Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.

Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.

Jezikovna
Dvojna imena poklicev

Prosim za odgovor na vprašanje, kako pisati dvojna imena poklicev, če kdo enakovredno opravlja dva poklica, in sicer je lektor in redaktor ali je krovec in klepar.

Ali je mogoč zapis z nestičnim vezajem (lektor - redaktor, krovec - klepar) po zgledu dvojnih zemljepisnih imen ali pa se taka poimenovanja vseeno uvrščajo med primere, kot so človek žaba, ptica pevka, država članica, in je to, kar je prvemu samostalniku dodano, njegov prilastek?

V različnih šifrantih poklicev so ta poimenovanja zapisana zelo neenotno, celo v enem in istem brez vezaja, stičnim ali nestičnim vezajem, npr. vrtnar cvetličar, klepar-krovec, slikopleskar - črkoslikar.

Jezikovna
Dvojna končna ločila na koncu povedi

Zanima me, ali slovenski pravopis dopušča rabo dveh ločil na koncu stavka, npr. ?! ali !? oziroma kako ravnati pri prevajanju tujega besedila, ki ti ločili pogosto uporablja skupaj.

Celotno geslo eSSKJ16
dvojni -a -o (dvojni, dujni) ločilni števnik
1. ki je dveh vrst; SODOBNA USTREZNICA: dvojen
1.1 ki je iz dveh delov; SODOBNA USTREZNICA: dvojen
FREKVENCA: 18 pojavitev v 3 delih
Jezikovna
Dvojnice pri sklanjanju samostalnika »zid«: nad višino zidu/zida

Ali se pravilno napiše: nad višino zidu ali nad višino zida?

Jezikovna
Dvojnice tipa »gosti« in »gostje«

Kako je z dvojnicama gosti/gostje, študenti/študentje ...? Ali je med izrazoma v paru razlika samo v tem, da je eden časovno zaznamovan, ali pa je tudi pomenska razlika?

Celotno geslo eSSKJ16
dvojniki -ov množinski samostalnik moškega spola
parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Jezikovna
Dvojni narekovaj (narekovaj spodaj – zgoraj)

Zanima me, ali obstaja pravilo o tem, kako morata biti pravilno obrnjena in postavljena narekovaja („‟), poimenovana dvojni spodaj-zgoraj, ali so možne poljubne variante. V SP v poglavju o narekovaju (paragraf 463) je zapisan naslednji primer: „Kaj veš o tatvini pri sosedu?” V različnih besedilih pa je možno zaslediti različne variante zapisa tega dvojnega narekovaja, npr. „Kako si?‟ ali ‟Kako si?”

Jezikovna
Dvojni značaj in zapis besede »kočna«

Vprašanje nam postavlja pravilni zapis imen dolin Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna. Na Jezerskem imamo goro Kočno (z več vrhovi, poimenovanimi tudi Jezerska Kočna, Kokrška Kočna etc.), kjer zapis z veliko začetnico ni sporen. Imamo pa tudi omenjene tri doline, kjer pa se Kočna/kočna (v lokalni rabi tudi podkočna) po logiki sklicuje na kočno kot vrsto/del doline, torej "zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline" (SSKJ), ne pa na Kočno kot vzpetino. Splošna raba se poslužuje velike začetnice (torej Ravenska, Makekova, Belska Kočna), nas pa zanima, kakšna je jezikovno pravilna/pravilnejša raba.

Število zadetkov: 7010