Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
organizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj urediti, uskladiti kaj
/Skrbno/ so organizirali zdravstveno službo.
2.
kdo/kaj pripraviti kaj
Organizirali so spopade.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj za/v kaj / v čem
Organizirali so kmete za sodelovanje v uniji.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dobiti komu/čemu koga/kaj
Organizirali so jim ležišča v dijaškem domu.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati koga/kaj za člana k/h komu/čemu , v kaj / kam / pri kom/čem / kje
Ljudi je organiziral k Zelenim.
Celotno geslo Vezljivostni G
organizírati se k/v -am se v/k dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti se k/h komu/čemu , v kaj / kam
Organizirali so se k ostalim prostestnikom.
Celotno geslo Vezljivostni NG
oródje-asamostalnik srednjega spola
  1. predmet, priprava, program, ki omogoča opravljanje dela, dejavnosti
    • orodje v čem, kje
    • , orodje pri čem/kom, kje
    • , orodje iz česa, od kod, od kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • orodje za
  • , orodje z/s
  • , orodje proti
Jezikovna
Orodnik priimkov na -ov ali -ev

Zanima me, katera je pravilna orodniška oblika priimkov, kot sta Brežnjev in Hruščov. Na strani Govorni pomočnik piše, da imajo takšni priimki »v 6. sklonu samostalniško končnico -om, ne pridevniške -im«. Ko sem raziskovala to vprašanje, sem našla članek Kako sklanjamo priimek »Tjukajev«?, vendar ni nič govora o orodniku. V ePravopisu pa sem našla priimek Stroganov in orodnik naj bi bil s Stroganovim. Kako je torej s temi priimki na -ov ali -ev?

Celotno geslo Vezljivostni NG
oróžje-asamostalnik srednjega spola
  1. priprava, sredstvo, pripomoček, bojevanje in obrambo
    • orožje v čem, kje
    • , orožje iz česa, od kod, od kdaj
    • , orožje pri čem/kom, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • orožje za
  • , orožje z/s
  • , orožje proti
Jezikovna
O samostalniku »glorija« v SSKJ

Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?

Celotno geslo Vezljivostni NG
oséba-esamostalnik ženskega spola
  1. človeško bitje, posameznik
    • oseba koga/česa
    • , oseba v/na/pri čem, kje
    • , oseba po čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • oseba z/s
  • , oseba iz
  • , oseba za
Jezikovna
Osebek ali povedkovo določilo

Zanima me ali je v naslednji povedi: Pouk je., beseda pouk osebek ali povedkovo določilo in zakaj?

Jezikovna
Osebek ali povedkovo določilo?

Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.

Jezikovna
Osebna lastna imena v imenih društev

Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.

Jezikovna
Osebni zaimek in SSKJ2

Zanima me, zakaj v SSKJ2 sklonske oblike pri osebnem zaimku v dvojini niso usklajene z oblikami v Slovenskem pravopisu (npr. midva, naju (dveh), nas dveh, nama (dvema), ki so v SSKJ2 knjižne, proti midva, naju ...) Ker je enako v SSKJ1, je bil verjetno popravek pri posodabljanju spregledan. Ker sta oba jezikoslovna priročnika normativna, bi morala biti usklajena, zato taka odstopanja ustvarjajo negotovost v normi in knjižni rabi. V tem primeru upoštevamo seveda pravopis. SSKJ uvaja še pogovorne oblike, na katere se lahko sklicujejo učenci in pisci pred učitelji in lektorji, če jim jih v besedilih popravljajo, zato ne bi smeli dopuščati takšnih neujemanj.

Jezikovna
Osebni zaimek za srednji spol v navezni obliki

Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.

Jezikovna
O sklanjanju in spolu izraza »krav maga«

Zanima me, po kateri sklanjatvi naj bi sklanjali izraz krav maga (to je borilna veščina oziroma sistem samoobrambe) in ali bi ga lahko zapisovali z eno besedo.

Celotno geslo Vezljivostni G
oskrbéti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obdati koga/kaj s čim
Pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom.
2.
kdo/kaj dopolniti koga/kaj
Strokovnjaki so oskrbeli cevi za vodovod.
3.
kdo/kaj uresničiti koga/kaj
(Kraju) je oskrbel avtobusno čakalnico.
4.
kdo/kaj obdelati koga/kaj
Strežnica je bolnika /dobro/ oskrbela.
Celotno geslo Vezljivostni G
oskrbováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: oskrbéti 1-4
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati koga/kaj
Bolnika so /vsakodnevno/ oskrbovali na domu.
6.
neobčevalno knjižno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dostavljati, pošiljati komu/čemu koga/kaj
Ženi in otrokom je /redno/ oskrboval denar in sploh solidno preživnino.
Celotno geslo Vezljivostni G
oslabéti -ím dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postati slab, onemogel
/Z delom/ je /povsem/ oslabel.
2.
kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi dolgega ležanja/ so (mu) noge oslabele.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi izglasja/ samoglasnik oslabi.
Celotno geslo Vezljivostni G
oslabíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Trenutni dogodki so /z dolgimi pohodi/ oslabili vojsko.
2.
kdo/kaj povzročiti kaj nepopoln-ega/-o, nezmožn-ega/-o
Bolezen (mu) je oslabila moči.
Celotno geslo Vezljivostni G
oslabíti se -ím se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postati slab, onemogel
/Z delom/ se je /povsem/ oslabil.
2.
kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi dolgega ležanja/ so se (mu) noge oslabile.
Jezikovna
O slovenskih ustreznicah za angl. »slide« – »drsnica«, »prosojnica«, »diapozitiv« ...

ali je raba besede drsnica (npr. za diapozitive v Powerpointu ali Canvi) ustrezna? Ali so besede drsnica, (e-)prosojnica, diapozitiv enakovredne sopomenke? Ali je raba katere izmed naštetih v knjižnem jeziku prevladujoča?

V Terminološki svetovalnici je že objavljen odgovor na podobno vprašanje, a je iz l. 2013. Menim, da se je uveljavnost besede drsnica v rabi od takrat spremenila.

Celotno geslo Vezljivostni G
osméšiti -im dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
Število zadetkov: 6760