Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Osebek ali povedkovo določilo

Zanima me ali je v naslednji povedi: Pouk je., beseda pouk osebek ali povedkovo določilo in zakaj?

Jezikovna
Osebek ali povedkovo določilo?

Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.

Jezikovna
Osebna lastna imena v imenih društev

Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.

Jezikovna
Osebni zaimek in SSKJ2

Zanima me, zakaj v SSKJ2 sklonske oblike pri osebnem zaimku v dvojini niso usklajene z oblikami v Slovenskem pravopisu (npr. midva, naju (dveh), nas dveh, nama (dvema), ki so v SSKJ2 knjižne, proti midva, naju ...) Ker je enako v SSKJ1, je bil verjetno popravek pri posodabljanju spregledan. Ker sta oba jezikoslovna priročnika normativna, bi morala biti usklajena, zato taka odstopanja ustvarjajo negotovost v normi in knjižni rabi. V tem primeru upoštevamo seveda pravopis. SSKJ uvaja še pogovorne oblike, na katere se lahko sklicujejo učenci in pisci pred učitelji in lektorji, če jim jih v besedilih popravljajo, zato ne bi smeli dopuščati takšnih neujemanj.

Jezikovna
Osebni zaimek za srednji spol v navezni obliki

Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.

Jezikovna
O sklanjanju in spolu izraza »krav maga«

Zanima me, po kateri sklanjatvi naj bi sklanjali izraz krav maga (to je borilna veščina oziroma sistem samoobrambe) in ali bi ga lahko zapisovali z eno besedo.

Celotno geslo Vezljivostni G
oskrbéti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obdati koga/kaj s čim
Pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom.
2.
kdo/kaj dopolniti koga/kaj
Strokovnjaki so oskrbeli cevi za vodovod.
3.
kdo/kaj uresničiti koga/kaj
(Kraju) je oskrbel avtobusno čakalnico.
4.
kdo/kaj obdelati koga/kaj
Strežnica je bolnika /dobro/ oskrbela.
Celotno geslo Vezljivostni G
oskrbováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: oskrbéti 1-4
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati koga/kaj
Bolnika so /vsakodnevno/ oskrbovali na domu.
6.
neobčevalno knjižno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dostavljati, pošiljati komu/čemu koga/kaj
Ženi in otrokom je /redno/ oskrboval denar in sploh solidno preživnino.
Celotno geslo Vezljivostni G
oslabéti -ím dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postati slab, onemogel
/Z delom/ je /povsem/ oslabel.
2.
kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi dolgega ležanja/ so (mu) noge oslabele.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi izglasja/ samoglasnik oslabi.
Celotno geslo Vezljivostni G
oslabíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Trenutni dogodki so /z dolgimi pohodi/ oslabili vojsko.
2.
kdo/kaj povzročiti kaj nepopoln-ega/-o, nezmožn-ega/-o
Bolezen (mu) je oslabila moči.
Celotno geslo Vezljivostni G
oslabíti se -ím se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postati slab, onemogel
/Z delom/ se je /povsem/ oslabil.
2.
kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi dolgega ležanja/ so se (mu) noge oslabile.
Celotno geslo Vezljivostni G
osméšiti -im dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
Celotno geslo Vezljivostni G
osméšiti se -im se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
Celotno geslo Vezljivostni NG
osnôva-esamostalnik ženskega spola
  1. bistvena izhodiščna sestavina za obstoj in vrednotenje
    • osnova česa
    • , osnova v/na čem, kje
    • , osnova iz/od česa, od kod
    • , osnova po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • osnova za
Celotno geslo Vezljivostni G
osnováti osnújem dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj začetno ustvariti kaj
Osnovali so društvo in stranko.
2.
kdo/kaj na novo osnovati kaj na kom/čem / kje
Nauk in teorijo nasploh so osnovali na svojih izkušnjah.
Celotno geslo Vezljivostni NG
osnôven-vna -opridevnik
  1. bistven, najpomembnejši
    • kdo/kaj biti osnoven
    • , kdo/kaj biti osnoven pri čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • osnoven za
Celotno geslo Vezljivostni G
osramotíti -ím dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj moralno ponižati koga
To dejanje ga je /popolnoma/ osramotilo.
Celotno geslo Vezljivostni G
osramotíti se -ím se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo ponižati se
/S svojim nastopom/ se je /popolnoma/ osramotil (pred javnostjo).
Celotno geslo Vezljivostni G
osredíniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v sredino, središče
(V povesti) je glavnega junaka in njegovo usodo osredinil.
Celotno geslo Vezljivostni G
osredínjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
Število zadetkov: 6737