Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

invalidnína invalidníne samostalnik ženskega spola [invalidnína]
    1. od leta 2013 denarni prejemek invalida s telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni
    2. do leta 2013 denarni prejemek invalida s telesno okvaro
STALNE ZVEZE: družinska invalidnina
ETIMOLOGIJA: invalid
invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost]
    1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost
ETIMOLOGIJA: invaliden
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: invalid
invalídsko prislov [invalítsko]
    takó, da se upošteva invalidnost
ETIMOLOGIJA: invalidski
ionosfêra ionosfêre samostalnik ženskega spola [jọnosfêra]
    1. iz meteorologije ionizirano območje atmosfere nad približno 70 km od Zemljinega površja, ki vpliva na prenos elektromagnetnega valovanja
    2. iz astronomije območje atmosfere z močno ioniziranimi plini nad površjem nebesnega telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ionosphere, nem. Ionosphäre, iz ion + (atmo)sfera
Ir simbol
    simbol za kemijski element iridij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ir, simbola za element iridij
irídij irídija samostalnik moškega spola [irídi]
    v naravi zelo redko prisotna trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Ir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. iridium, nem. Iridium iz nlat. iridium, iz gr.ī̃ris ‛mavrica’
istospôlni istospôlna istospôlno pridevnik [istospôlni]
    2. kot samostalnik v obliki istospolni, istospolna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualec, homoseksualni
ETIMOLOGIJA: iz isti spol
istospôlno prislov [istospôlno]
    takó, da čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualno
ETIMOLOGIJA: istospolni
ítak in ìtak členek
    1. neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega
      1.1. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja dejansko stanje, samoumevnost, nespremenljivost povedanega ne glede na morebitno nestrinjanje, pomisleke
      1.2. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja nepotrebnost, nesmiselnost dodajanja istega k že obstoječemu
      1.3. neformalno izraža potrditev prej povedanega
    2. kot veznik, neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega in uvaja utemeljitev za predhodno izjavo
FRAZEOLOGIJA: Itak da ja., Itak da ne., Ja itak.
ETIMOLOGIJA: iz i ‛in’ + tak - več ...
ítrij ítrija samostalnik moškega spola [ítri]
    lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Y
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Yttrium, angl., frc. yttrium iz nlat. yttrium, po švedski vasi Ytterby
ivánjščica ivánjščice samostalnik ženskega spola [ivánščica]
    marjetici podobna travniška rastlina s cvetovi na daljšem steblu in nazobčanimi razdeljenimi listi; primerjaj lat. Leucanthemum
ETIMOLOGIJA: po svetem Ivanu, ki goduje 24. junija, ko ta rastlina cveti - več ...
izcédek izcédka samostalnik moškega spola [iscédək]
    1. tekoča snov, ki se izceja iz česa
      1.1. tekoča snov, ki se izceja iz telesa, zlasti pri vnetju
ETIMOLOGIJA: izcediti
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]
    1. povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa
    2. v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini
    3. ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več
    4. v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več
    5. ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa
    6. v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja
FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: cediti
izcédni izcédna izcédno pridevnik [iscédni]
    2. ki je v zvezi s tekočino, ki odteka, uhaja od kod in zaradi strupenosti, onesnaženosti obremenjuje, ogroža okolje
ETIMOLOGIJA: izcediti
izcêjanje izcêjanja samostalnik moškega spola [iscêjanje]
    izločanje tekoče snovi, navadno počasi in v manjših količinah
ETIMOLOGIJA: izcejati
izcêjati izcêjam nedovršni glagol [iscêjati]
    1. izločati tekočo snov, navadno počasi in v manjših količinah
    2. povzročati, da se tekoča snov izloča, izteka iz česa
    3. v obliki izcejati se iztekati počasi in v manjših količinah
    4. ekspresivno s prisilo dosegati kaj, prihajati do česa
ETIMOLOGIJA: izcediti
izglágolski izglágolska izglágolsko pridevnik [izglágolski]
STALNE ZVEZE: izglagolski samostalnik
ETIMOLOGIJA: iz iz glagola
iznajdljív iznajdljíva iznajdljívo pridevnik [iznajdljíu̯ iznajdljíva iznajdljívo]
    1. ki je sposoben hitro najti ustrezno, stanju primerno rešitev
      1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
ETIMOLOGIJA: iznajti
iznajdljívo prislov [iznajdljívo]
    takó, da se hitro najde ustrezna, stanju primerna rešitev
ETIMOLOGIJA: iznajdljiv
Število zadetkov: 4728