Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
žleza [žlẹ́za] samostalnik ženskega spola

zaradi kuge otekla vratna bezgavka

SSKJ²
žlézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na žlezo: žlezno tkivo
 
anat. žlezno izvodilo
Botanika
žlézno tkívo -ega -a s
Celotno geslo Etimološki
žlȋndra -e ž
SSKJ²
žlobúdra -e ž (ȗ)
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro; on je prava žlobudra
2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra
3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra
4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava
5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri
Pravopis
žlobúdra -e ž, snov. (ȗ) slabš. piti ~o |slabo pijačo|; pojm., slabš. govoriti nerazumljivo ~o |govorico|; člov., slabš. |kdor govori mnogo in nepomembne stvari|
Celotno geslo Pohlin
žlobudra [žlobȗdra] samostalnik ženskega spola

klepetulja, blebetač

Pravopis
žlobudrávo nač. prisl. (á) poud. ~ brati |nerazločno, nerazumljivo|
SSKJ²
žlobudrávščina -e ž (ȃ)
1. ekspr. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: glasno branje se je zlivalo v čudno žlobudravščino; v svoji nenavadni žlobudravščini jim je skušal nekaj dopovedati
2. slabš. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: pogovarjali so se v nekakšni mednarodni žlobudravščini; žlobudravščina pristaniških kramarjev / potepuha sta se sporazumevala v svoji žlobudravščini latovščini
Celotno geslo Sinonimni
žlobudrávščina -e ž
ekspr. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje
SINONIMI:
slabš. žlobudra
GLEJ ŠE SINONIM: latovščina
Celotno geslo Hipolit
žmagljiv pridevnik

PRIMERJAJ: žmagljivo

Prekmurski
žméčen -čna -o prid. težek: jecsmen 62–63 kilogramm 'zmécsen za pivo AIP 1876, br. 2, 8; i ka je osztalo, tô je 'zmécsno bremen znôvis AIP 1876, br. 5, 2; Holubára 'zmécsne szmike te nepoznan .. sze znao ognoti AI 1875, br. 1, 4
žméči -a -e težji: Poetom tri mertüki bodo pri 'zmécsoj meri nücani AI 1875, br. 2, 2
Celotno geslo Pohlin
žnabelj [žnábǝlj] samostalnik moškega spola

ustnica

Celotno geslo Pohlin
žnidar [žnȋdar] samostalnik moškega spola

krojač

Celotno geslo ePravopis
Žnideršičev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žnideršičeva Žnideršičevo pridevnik
IZGOVOR: [žníderšičeu̯], ženski spol [žníderšičeva], srednji spol [žníderšičevo]
ZVEZE: Žnideršičev panj
SSKJ²
žóga -e ž (ọ̄)
kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je okrogla kot žoga / košarkarska, nogometna, rokometna, teniška žoga / telovadna ali terapevtska žoga velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit
// šport., navadno s prilastkom podaja, udarec takega predmeta v določeno smer: domače moštvo je z dolgimi žogami doseglo premoč na igrišču; vratar je uspešno lovil visoke žoge / doseči odločilne točke s skrajševanjem žog
● 
šport. žarg. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže je dobil pet golov; publ. poriniti, poslati žogo v mrežo dati gol; ekspr. predsednik je podpredsedniku dvakrat namignil, naj uredi zadevo, a mu je ta obakrat vrnil žogo prepustil dolžnost, odgovornost za ureditev zadeve; šport. žarg. startati na prvo žogo prizadevati si jo takoj, čim prej dobiti
♦ 
šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, servirati, voditi žogo; metati žogo iz avta; mrtva žoga ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno; rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga; sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
Celotno geslo Frazemi
žóga Frazemi s sestavino žóga:
[okrógel] kot žóga, pobírati žógo iz mréže, pobráti žógo iz mréže, posláti žógo v mréžo, potísniti žógo v mréžo, správiti žógo v mréžo, žóga je bilà za hŕbtom kóga, žóga je končála za hŕbtom kóga, žóga je okrógla, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
žogobŕc žogobŕca samostalnik moškega spola [žogobə̀rc]
    1. ekspresivno športna igra, pri kateri igralci z brcanjem spravljajo žogo v gol
ETIMOLOGIJA: žoga + brcati
Celotno geslo Pohlin
žokalnik [žọ́kau̯nik] (žokavnik) samostalnik moškega spola

počasen, len človek

PRIMERJAJ: žokavt

Celotno geslo Pohlin
žokavt [žọ́kavt] samostalnik moškega spola

počasen, len človek

PRIMERJAJ: žokalnik

Število zadetkov: 11777