Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
implementácija -e ž (á)
1. dejanje, s katerim kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementacija projekta, strategije; implementacija konvencije, zakona; rok za implementacijo
2. rač. uporaba, uresničitev določenih tehničnih rešitev v informacijskem sistemu: implementacija strežnika
SSKJ²
implementírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: gospodarstvo implementira dosežke znanosti; implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo Evropske unije v Slovenijo
2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: implementirati tehnologijo za črpanje nafte
    implementíran -a -o:
    v celoti implementiran tehnični standard; implementirana zakonodaja / implementirana programska oprema regulira potek proizvodnega procesa
SSKJ²
indicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. nakazovati, napovedovati, opozarjati: razlike v rezultatih indicirajo tehnično napako
♦ strojn. indicirati stroj posneti indikatorski diagram; teh. indicirati plin ugotoviti prisotnost določenega plina v plinski zmesi
    indicíran -a -o:
    indiciran gospodarski razvoj
    ♦     med. indicirani splav umetni splav iz medicinskih razlogov; indicirano zdravilo zdravilo, ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; strojn. indicirano delo delo, ki se izračuna na podlagi indikatorskega diagrama
SSKJ²
inovátor -ja m (ȃ)
1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni, zlasti na tehničnem področju: nagrajevanje inovatorjev; uspešni mladi inovator; slovenski, zasavski inovatorji; inovatorji in iznajditelji
2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega na področju, umetnosti, mode: glasbeni, literarni inovator; veljal je za modnega inovatorja 20. stoletja
SSKJ²
inovátorka -e ž (ȃ)
1. ženska, ki kaj (bistveno) izboljša, izpopolni, zlasti na tehničnem področju: priznanje za najboljšo inovatorko na svetu
2. nav. ekspr. ženska, ki uvede kaj novega na področje umetnosti, mode: ideje izjemne modne inovatorke navdušeno vključujejo v najnovejše jesensko-zimske kolekcije
SSKJ²
inštrúktor tudi instrúktor -ja m (ú)
1. kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja; imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil
2. navadno s prilastkom kdor daje navodila, napotke (za delo, dejavnost): finančni, tehnični inštruktor
3. šport. nižje kvalificiran strokovnjak za določeno športno panogo: inštruktor letenja, padalstva; inštruktor za odbojko
♦ voj. vojaški inštruktor častnik strokovnjak za določeno področje v rodu vojske, ki poučuje vojake tuje armade
SSKJ²
inteligénca -e ž (ẹ̑)
1. nadarjenost za umske dejavnosti: za tako delo je potrebna velika inteligenca; s hitro rešitvijo problema je izpričala svojo inteligenco; izredna, naravna inteligenca; pomanjkanje, preizkus inteligence / s svojo inteligenco je takoj dojel, za kaj gre bistroumnostjo, bistrostjo
2. sloj inteligentov, inteligenti: nove ideje so se med inteligenco hitro razširile; napredna inteligenca; velik del inteligence se je pridružil nastajajočemu gibanju / humanistična in tehnična inteligenca
SSKJ²
invêrzija tudi inverzíja -e ž (é; ȋ)
1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija
2. jezikosl. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi
♦ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; glasb. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija nekdaj spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah
SSKJ²
inženírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na inženirje ali inženirstvo: inženirski naslov, poklic; inženirska služba / inženirski biro / inženirski bataljon; inženirski častnik; inženirske čete, enote; inženirska oficirska šola
♦ voj. inženirska enota enota, ki opravlja zlasti utrjevalna in komunikacijska dela, postavlja in odstranjuje ovire
// publ. nanašajoč se na tehnično stran česa: delež inženirske biologije pri predelovanju hrane / inštitut za inženirsko seizmologijo
SSKJ²
inženírstvo -a s (ī)
1. naslov, dejavnost inženirjev: biti ponosen na svoje inženirstvo
// s prilastkom dejavnost, ki teoretična tehnična spoznanja uresničuje v praksi: gozdno, kmetijsko inženirstvo
2. v zvezi gensko inženirstvo spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genska tehnologija: z genskim inženirstvom se pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi
// tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni: zloraba genskega inženirstva
● star. študirati inženirstvo tehniko
♦ voj. rod vojske, ki skrbi zlasti za utrjevalna in komunikacijska dela, za postavljanje in odstranjevanje ovir
SSKJ²
izboljšáva tudi zboljšáva -e ž (ȃ)
glagolnik od izboljšati: izboljšava delovnih razmer; izboljšava telefonskih zvez
// kar je izboljšano: potrebne so še majhne izboljšave teksta / tehnične izboljšave pri strojih
♦ agr. izboljšava tal, zemlje povečanje rodovitnosti s tehničnimi postopki, z biološkimi, kemičnimi sredstvi
SSKJ²
izbóljšek -ška m (ọ̑)
1. izboljšava: tehnični izboljšek
2. star. priboljšek: z izboljški ga je pridobila
SSKJ²
izdélanost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost izdelanega: zahtevati natančno izdelanost preproge / oblikovna, stilna izdelanost; tehnična izdelanost stroja; izdelanost posameznih prizorov v drami
SSKJ²
iznájdba -e ž (ȃ)
kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: industrija s pridom izkorišča nove iznajdbe; odkupiti, patentirati iznajdbo; ekspr. epohalna, imenitna iznajdba / porcelan je kitajska iznajdba
// odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: iznajdba atomskega orožja, pisalnega stroja; iznajdba tiska
● ekspr. ta igra je prava hudičeva iznajdba je zelo nevarna, škodljiva
♦ lit. iznajdba snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje
SSKJ²
iznájti -nájdem dov., iznášel iznášla (á)
1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: iznajti orodje, stroj; iznajti možnost konzerviranja hrane; iznajti nove načine dela
● slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister
2. knjiž. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: po globokem premišljevanju je iznašel zagovor / kaj ste iznašli, da bi me ranili
// zastar. ugotoviti, spoznati: čez čas boš že iznašel, da ta človek ni bister
    iznájden -a -o:
    spomeniki iz časov, ko še ni bil iznajden tisk; 
prim. znajti se
SSKJ²
izobrázba -e ž (ȃ)
1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost
// stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba
2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati:
a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje
b) potrebna je izobrazba okusa
c) izobrazba zemeljskih plasti
● ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture
♦ šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja
SSKJ²
izpopolnítev tudi spopolnítev -tve [ispopou̯nitəu̯; spopou̯nitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od izpopolniti: izpopolnitev delovnega postopka / skrbeti za strokovno izpopolnitev delavcev; izpopolnitev znanja / prizadeval si je za izpopolnitev samega sebe / razpis delovnega mesta velja do izpopolnitve zasedbe
// kar je izpopolnjeno: uvesti tehnične izpopolnitve
SSKJ²
izpopôlnjenost tudi spopôlnjenost -i [ispopou̯njenost; spopou̯njenost] ž (ó)
lastnost, značilnost izpopolnjenega: tehnična izpopolnjenost stroja
SSKJ²
izpopolnjevánje tudi spopolnjevánje -a [ispopou̯njevanje; spopou̯njevanje] s (ȃ)
glagolnik od izpopolnjevati: širjenje in izpopolnjevanje obrata; izpopolnjevanje proizvodnje z novimi izdelki / strokovno, tehnično izpopolnjevanje; biti na študijskem izpopolnjevanju v tujini; tečaj za izpopolnjevanje predmetnih učiteljev / moralno izpopolnjevanje ljudi; izpopolnjevanje samega sebe
SSKJ²
izrazílo -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom
1. izrazno sredstvo: najti ustrezno izrazilo za svoja čustva; slovenščina se je izoblikovala tudi kot pesniško izrazilo / filmska, tehnična, umetnostna izrazila
// način, oblika izražanja: ples je njegovo izrazilo; slikar neutrudno išče novih izrazil
2. glasilo: najmlajši rod bi rad prišel do svojega izrazila
Število zadetkov: 282