Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
bába -e ž
Pleteršnik
bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
Celotno geslo Frazemi
bílka Frazemi s sestavino bílka:
iskáti rešílno bílko, nájti rešílno bílko, okleníti se kóga/čésa kot rešílne bílke, oklépati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijémati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijéti se kóga/čésa kot rešílne bílke, rešílna bílka
Prekmurski
còmprnica -e ž čarovnica: pri bojdikaj czomprniczaj KOJ 1845, 10
SSKJ²
cóprnica -e ž (ọ̑)
1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka
2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda
Celotno geslo ePravopis
coprnica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
coprnice samostalnik ženskega spola
bajeslovno bitje, čarovnica
domišljijski lik
IZGOVOR: [cópərnica], rodilnik [cópərnice]
BESEDOTVORJE: coprničin
ZVEZE: coprnica Zofka
Celotno geslo Pohlin
coprnica [cọ̑prnica] samostalnik ženskega spola

čarovnica, coprnica

Svetokriški
coprnica -e ž čarovnica, coprnica: ona je Zupernza im. ed. ǀ ena Zuperniza im. ed. je bila tiga Gospuda v' oslovo podobo preobernila ǀ grè k'eni zupernzi daj. ed., y oblubi veliko shenkingo ǀ zupernzo tož. ed. obtoſhi ǀ Zuperniki, inu zupernze im. mn. skuſi muzh tiga Hudiga takorshna della doparnashaio ǀ Morebiti od zuperniz rod. mn. → coprnik
Celotno geslo eSSKJ16
coprnica -e (cuprnica, coprnica) samostalnik ženskega spola
ženska, ki z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnica
FREKVENCA: 19 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo Kostelski
coprnica ► ˈcọːpr̥n̥ca -e ž
Pravopis
cóprnik -a m, člov. (ọ̑) neknj. ljud. čarovnik
cóprnica -e ž, člov. (ọ̑) neknj. ljud. čarovnica; slabš. |grda, hudobna ženska|
cóprničin -a -o (ọ̑)
SSKJ²
čár -a m (ȃ)
1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči
2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari
3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede
Celotno geslo Etimološki
čȃr -a m
Pleteršnik
čára 1., f. 1) die Zauberei, Jarn., Mur.; zapeljive čare časnega duha, Slom.; vraža se opira na usodo — ali pa na čaro, Navr. (Let.); — 2) = čarovnica, Mur.
Pravopis
čarálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) neobč. čarovnik
čarálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) neobč. čarovnica
čarálčev -a -o [u̯č] (ȃ) neobč.
SSKJ²
čarôbnica -e ž (ȏ)
zastar. čarovnica
Pravopis
čarodêj -a m s -em člov. (ȇ é; ȇ) neobč. čarovnik
čarodêjka -e ž, člov. (ȇ) neobč. čarovnica
čarodêjev -a -o (ȇ) neobč.
SSKJ²
čarodêjka -e ž (ȇ)
knjiž. čarovnica: vprašati čarodejko za svet; pren. Zasloni, čarodejka, svet mi z belimi rokami .. in morda mi bo dobro spet (O. Župančič)
Pravopis
čarodêjnik -a m, člov. (ȇ) neobč. čarovnik
čarodêjnica -e ž, člov. (ȇ) neobč. čarovnica
čarodêjničin -a -o (ȇ) neobč.
Pravopis
čarodélec -lca m s -em člov. (ẹ̑) redk. čarovnik
čarodélka -e ž, člov. (ẹ̑) redk. čarovnica
čarodélčev -a -o (ẹ̑) redk.
Število zadetkov: 71