Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta, iméti kóga ràd kot bráta, kàkor bràt in sêstra, kot bràt in sêstra, med bráti [je kàj vrédno], spoštováti kóga kot bráta, tôpli bràt, vínski bràt
SSKJ²
brátev -tve tudi brátva -e ž (ȃ)
glagolnik od brati 4:
a) pravočasna bratev pri hruškah je važna
b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev
// nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči
Celotno geslo eSSKJ16
bratev* -tve samostalnik ženskega spola
1. odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
1.1 čas trgatve
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo Sinonimni
bŕcati -am nedov.
suvati, udarjati z nogo
SINONIMI:
nar. becati, nar. bincati, nar. cebati, ekspr. kopitljati, ekspr. mlatiti, ekspr. mleti2
GLEJ ŠE: igrati
Celotno geslo eSSKJ
brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]
    1. neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila
      1.1. neformalno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma
    2. neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla
    3. neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah
FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
Celotno geslo NESSJ
brez2
Celotno geslo Sinonimni
brezčásje -a s
knj.izroč. stanje, pri katerem čas nima običajne vloge, pomena
SINONIMI:
knj.izroč. brezčasnost, knj.izroč. brezčasovnost, knj.izroč. nadčasnost, knj.izroč. nadčasovnost
SSKJ²
brezdélen -lna -o prid. (ẹ̑)
ki nič ne dela: brezdelen aristokrat; brezdelni izkoriščevalci
// ki ni porabljen za delo: brezdelni čas se ji je neskončno vlekel; brezdelni dnevi; brezdelno življenje
♦ ekon. brezdelni dohodek dohodek od lastništva
    brezdélno prisl.:
    brezdelno postopati, živeti
Celotno geslo eSSKJ
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
Celotno geslo eSSKJ
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost]
    1. stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, še ni izčrpano ali se zdi neizčrpno
      1.2. stanje, lastnost česa, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
SSKJ²
brezplóden -dna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki je brez uspeha, koristi: vsi poskusi, da bi dosegel breg, so bili brezplodni; brezplodno delo, iskanje / dolga, brezplodna leta / spustil se je v brezplodno prerekanje nepotrebno, nesmiselno
    brezplódno prisl.:
    brezplodno izgubljati čas
SSKJ²
brezpomémbnost -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost brezpomembnega: gospodarska brezpomembnost dežele; brezpomembnost vprašanja / ob njem je začutil svojo brezpomembnost; njegova moč je vse tovariše potisnila v brezpomembnost / ves čas mu je pripovedovala same brezpomembnosti
SSKJ²
brezsŕčen -čna -o prid.(ȓ)
ki je brez srca, usmiljenja: trd in brezsrčen človek; brezsrčen zatiralec; kako moreš biti tako brezsrčen / brezsrčen zasmeh / brezsrčni vojni čas
    brezsŕčno prisl.:
    brezsrčno so se mu smejali
SSKJ²
brínovka in brínjevka -e ž (í)
1. severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom: brinovke iščejo hrane; V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras (S. Kosovel)
2. palica iz brinovega lesa:
Celotno geslo NESSJ
brinovka
Celotno geslo Frazemi
brítev Frazemi s sestavino brítev:
brez brítve obríti kóga, nabrúšen kot brítev, óster kot brítev
SSKJ²
brlòg -óga m (ȍ ọ́)
1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče
2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu
3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog
SSKJ²
bŕst2 -í ž (ȓ)
1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: drevje že poganja brsti
2. brstenje: drevje je že v brsti; čas nove brsti
3. zastar. dračje, suhljad: butara suhe brsti
Pravopis
bŕst2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) listna ~; pojm. čas nove ~i
Celotno geslo Sinonimni
brstênje -a s
1.
stanje nastajanja brstovpojmovnik
SINONIMI:
2.
biol. nespolno razmnoževanje nižjih organizmov
SINONIMI:
biol. brstitev
Število zadetkov: 4082