Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

glórija glórije tudi glôrija glôrije samostalnik ženskega spola [glórija] tudi [glôrija]
    1. pas svetlobe okoli glave kot znamenje svetosti, božanskosti, zlasti pri svetnikih
      1.1. pas svetlobe, svetloba kot tako znamenje
    2. slavilna pesem
    3. ekspresivno slava, čast
    4. iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
jòj in jôj in jój medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
      1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    3. izraža, da se govorec prestraši
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
    5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
    6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
kardinálski kardinálska kardinálsko pridevnik [kardinálski] FRAZEOLOGIJA: dobiti kardinalski klobuk
ETIMOLOGIJA: kardinal
kívi kívija samostalnik moškega spola [kívi]
    2. neleteča ptica z okroglim trupom, pokritim z dlaki podobnim perjem, krepkimi kratkimi nogami in dolgim ozkim kljunom, ki živi na Novi Zelandiji; primerjaj lat. Apteryx
FRAZEOLOGIJA: dežela kivijev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kiwi in novozeland. angl. kiwi, prvotno ‛ptica kivi’ - več ...
slavolók slavolóka samostalnik moškega spola [slavolók]
    1. velik kamnit spomenik v obliki loka na stebrih, z enim ali več prehodi, okrašen z reliefi, napisi
    2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje napis, postavljena v čast koga
    3. iz arhitekture lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Triumphbogen iz slava + lok
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo]
    1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev
ETIMOLOGIJA: žaliti
žívio; in žívijo; in žívjo medmet
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
    2. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
    3. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
    4. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo
    5. kot samostalnik, starinsko slovesni pozdrav pomembne osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. žȋvio, prvotno ‛bodi živ, naj živi’, iz živeti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
akadémičen -čna -o prid. (ẹ́)
zastar. akademski: akademična mladina / akademična čast, prostost
SSKJ²
akadémski -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve
// nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo
2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta
3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini
// slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje
    akadémsko prisl.:
    akademsko izobražen človek
SSKJ²
àmpak2 in ampak vez. (ȁv protivnem priredju
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
SSKJ²
apél -a m (ẹ̑)
1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru
// sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost
2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel
♦ 
lov. pes ima dober apel je poslušen
SSKJ²
ávemaríja -e ž (ā-ȋ)
rel. zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob avemariji mora biti doma / avemarijo zvoni
// molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: začela je moliti avemarijo
SSKJ²
bakanálije tudi bakhanálije -lij ž mn. (á ȃ)
1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha:
2. knjiž. bakanal, orgije: divje bakanalije zmagovalcev
SSKJ²
bakhánt tudi bakánt -a m (ā á)
pri starih Grkih udeleženec sprevoda na čast boga Bakha: sprevod bakhantov
SSKJ²
bakhántka tudi bakántka -e ž (ā)
pri starih Grkih udeleženka sprevoda na čast boga Bakha: bakhantke z venci; ples bakhantov in bakhantk
SSKJ²
bankét1 -a m (ẹ̑)
slavnostna pogostitev, navadno uradna: udeležiti se banketa; priredili so slavnostni banket na čast predsedniku; poslovilni banket
SSKJ²
bánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bane: potegoval se je za bansko čast; banska palača / banska uprava
SSKJ²
blagoródje -a s (ọ̑)
star., vljudnostni nagovor spoštovani, cenjeni: veliko čast ste mi napravili, blagorodje; Vaše blagorodje!
SSKJ²
bôžji -a -e prid. (ó)
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● 
božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ 
bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja
SSKJ²
braníti in brániti -im nedov. (ī á)
1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
// varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti
// dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
● 
ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦ 
šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu
    braníti se in brániti se
    odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
    // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam
    ● 
    domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala
    branèč -éča -e:
    padel je, braneč svobodo
    bránjen -a -o:
    letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; šport. žarg. dobro branjena žoga
Število zadetkov: 476