Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]
    kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo eSSKJ
čebélar2 čebélarja samostalnik moškega spola [čebélar] in [čəbélar]
    iz zoologije ptica živih barv z daljšim koničastim kljunom, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; primerjaj lat. Merops apiaster
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo eSSKJ
čebelárjenje čebelárjenja samostalnik srednjega spola [čebelárjenje] in [čəbelárjenje]
    gojenje čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelariti
Celotno geslo eSSKJ
čebelárka čebelárke samostalnik ženskega spola [čebelárka] in [čəbelárka]
    ženska, ki se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
Celotno geslo eSSKJ
čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski] ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
Celotno geslo eSSKJ
drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik]
    1. iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia
    2. grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik
STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik
ETIMOLOGIJA: ↑dresen
Celotno geslo eSSKJ
medênje medênja samostalnik srednjega spola [medênje]
    1. izločanje snovi, iz katere čebele delajo med
    2. proces, med katerim sadje z zorenjem doseže želeno mehkost, sladkost
    3. ekspresivno proces, pri katerem kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno
ETIMOLOGIJA: ↑mediti
Celotno geslo eSSKJ
medíti medím nedovršni glagol [medíti]
    1. izločati snov, iz katere čebele delajo med
    2. v obliki mediti se z zorenjem dosegati želeno mehkost, sladkost
    3. ekspresivno delati, da kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno
    4. v obliki mediti se, ekspresivno s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postajati bolj kakovosten
      4.1. v obliki mediti se, ekspresivno čakati na dopolnitev, izpopolnitev, nadaljnjo obravnavo
    5. v obliki mediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno cediti
FRAZEOLOGIJA: Naj medi!
ETIMOLOGIJA: ↑med
Celotno geslo eSSKJ
mílilítrski mílilítrska mílilítrsko pridevnik [mílilítərski]
    del pridevniške zloženke v obliki n-mililitrski ki je v zvezi z določenim številom mililitrov
ETIMOLOGIJA: ↑mililiter
Celotno geslo eSSKJ
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]
    1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda
      1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalno lavanda
    2. žival sive barve, navadno krava
    3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv
Celotno geslo eSSKJ
varója varóje samostalnik ženskega spola [varója]
    1. iz čebelarstva parazitska pršica, ki zajeda odrasle čebele in čebelje bube; SINONIMI: varoza
      1.1. bolezen, ki jo povzroča ta pršica; SINONIMI: iz čebelarstva varoza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. varroa, po rimskem učenjaku Marku Terenciju Varu
Celotno geslo eSSKJ
varóza varóze samostalnik ženskega spola [varóza]
    1. iz čebelarstva bolezen odraslih čebel in čebeljih bub, ki jo povzroča parazitska pršica varoja; SINONIMI: varoja
      1.1. parazitska pršica, ki povzroča to bolezen; SINONIMI: iz čebelarstva varoja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. varroosis ‛bolezen, ki jo povzroča varoja’, glej ↑varoja
Celotno geslo eSSKJ
zelenjádar zelenjádarja samostalnik moškega spola [zelenjádar]
    1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjavar
      1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjavar
ETIMOLOGIJA: iz zelenjad ‛zelenjava’, iz ↑zelen

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čebelárka -e [čebelarka in čəbelarka] ž (á)
ženska, ki goji čebele: čebelarji in čebelarke
SSKJ²
medár -ja m (á)
nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medarjem / stojnice medarjev
SSKJ²
medíčar -ja m (ȋ)
izdelovalec ali prodajalec peciva, zlasti medenega: pred cerkvijo so stale stojnice medičarjev
// nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medičarjem
SSKJ²
živínica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od živina: krmiti, rediti živinico; lepa živinica / ob cvetenju ajde so čebelarji pripeljali živinico na pašo čebele
● ekspr. iti na planino po svoje živinice krave, vole, ovce

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

Celotno geslo NESSJ
letev

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
izprašíti 1., -ím, vb. pf. 1) vom Staube reinigen, ausstäuben, Cig., Jan.; — matica se izpraši, die Bienenkönigin wird befruchtet, Levst. (Beč.); uplemenjene ali, kakor čebelarji navadno pravimo, izprašene ali obhojene matice, Por.; čebele so se izprašile, die Bienen haben sich ausgewittert, Cig.; — 2) i. se, als Staub entweichen, ausstieben, Cig.
Število zadetkov: 23