Zadetki iskanja
Celotno geslo
NESSJ
SSKJ²
čéden -dna -o prid., čédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. precej lep: je visoke postave in čednega obraza; čedno dekle / oblečen je v čedno sivo obleko; pren., iron. no, čedna druščina! čedne stvari sem slišal o tebi
2. star. čist, snažen: otroke ima zmeraj čedne in urejene / ekspr. njegove kupčije niso ravno čedne poštene, neoporečne
3. ekspr. precej velik: plačal je čedno vsotico denarja; pridobil si je kar čedno premoženje / rad bi kako čedno službico dobro, donosno
1. precej lep: je visoke postave in čednega obraza; čedno dekle / oblečen je v čedno sivo obleko; pren., iron. no, čedna druščina! čedne stvari sem slišal o tebi
2. star. čist, snažen: otroke ima zmeraj čedne in urejene / ekspr. njegove kupčije niso ravno čedne poštene, neoporečne
3. ekspr. precej velik: plačal je čedno vsotico denarja; pridobil si je kar čedno premoženje / rad bi kako čedno službico dobro, donosno
- čédno prisl.:
to dekle se čedno oblači
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
čę́dən, -dna, adj. 1) sauber, reinlich; čedna posoda, obleka; — nett, hübsch, wohlgestaltet; čedno dekle; — 2) sittsam, wohlanständig, höflich; čedno vedenje; — klug, gescheit, Habd., Mur., Jan., vzhŠt.; čedna glavica, Trst. (Let.); čédən, SlGor.
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
eSSKJ16
čeden -dna -o pridevnik
1. ki ima v moralnem, značajskem pogledu pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: kreposten
1.1 ki ravna v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljuden
2. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čeden
FREKVENCA: 11 pojavitev v 4 delih
Pravopis
Prekmurski
čèdno prisl. pametno, razumno: csedno, i vmodrouſzti BKM 1789, 7b; more on csedno proſziti KM 1790, 48; ino csedno i jedrno oprávla SIZ 1807, 6; odgovori čedno BJ 1886, 5
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
eSSKJ16
čedno (čednu, čedno) prislov
1. v skladu z določenimi (moralnimi) normami, načeli; SODOBNA USTREZNICA: krepostno
1.1 v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljudno
FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih
SSKJ²
dàsi in dasi vez. (ȁ)
knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ni ga ogovoril, dasi ga je spoznal; dasi ga mrazi, mu stopa pot na čelo
// za omejevanje: to so hudi, dasi zasluženi očitki
// navadno z nikalnico za izvzemanje: bila je zares čedno dekle, dasi ne ravno lepotica
knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ni ga ogovoril, dasi ga je spoznal; dasi ga mrazi, mu stopa pot na čelo
// za omejevanje: to so hudi, dasi zasluženi očitki
// navadno z nikalnico za izvzemanje: bila je zares čedno dekle, dasi ne ravno lepotica
SSKJ²
dótica -e ž (ọ́)
manjšalnica od dota: dobila je le skromno dotico; ekspr. kar čedno dotico bo imela precej veliko
manjšalnica od dota: dobila je le skromno dotico; ekspr. kar čedno dotico bo imela precej veliko
Pravopis
fléten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) pokr. gor.: ~o dekle čedno, ljubko; biti prav ~ v družbi prijeten, zabaven
flétnost -i ž, pojm. (ẹ́) pokr. gor.
flétnost -i ž, pojm. (ẹ́) pokr. gor.
Celotno geslo
Pohlin
Pravopis
grôzen -zna -o; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ prizor; poud.: imeti ~ značaj |težaven, nemogoč|; ~ zrak |zatohel, nečist|; ~a hitrost |zelo velika|; ~a hrana |zelo slaba, nekvalitetna|; knj. pog., poud. ~i čevlji |zelo grdi|; pokr. gor. ~o dekle lepo, čedno
grôzno -ega s, pojm. (ȏ) doživeti kaj ~ega
grôznost -i ž, pojm. (ȏ)
grôzno -ega s, pojm. (ȏ) doživeti kaj ~ega
grôznost -i ž, pojm. (ȏ)
Celotno geslo
NESSJ
SSKJ²
híšica -e ž (í)
1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, uta
♦ navt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod
2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico
3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer
1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, uta
♦ navt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod
2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico
3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer
Celotno geslo
Vezljivostni G
kupíti in kúpiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.
2.
kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).
3.
čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.
Kupili so ga /z zlatom/.
4.
iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.
Zdaj ti kupiš.
Pravopis
lúšten -tna -o; bolj ~ (ú ȗ ú) neknj. pog.: ~o dekle čedno, ljubko; biti ~ za družbo prijeten, zabaven
Pleteršnik
pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost