Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
zapotíti se -ím se dov., zapótil se (ī í) star. spotiti se: čelo se mu je zapotilo
    zapotèn -êna -o: zapoten obraz
SSKJ
zarézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj: zarezati drevo; križno zarezati kostanj; zarezati limono do polovice / tkanino je na robu zarezal, nato pa pretrgal
  2. 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti kaj: zarezati črte na palico; zarezati znamenje v deblo / ekspr. drobec mu je zarezal rano / reka je globoko zarezala strugo vrezala
  3. 3. s potegom, potegi priti z rezilom v kaj: vzela je nož in zarezala v hlebec; zarezati z žago v hlod; zarezati s skalpelom v kožo; ostro, globoko zarezati v kaj / zarezati s koso v deteljo
    // rezaje začeti prodirati, prodreti: plug je zarezal v zemljo; rezilo je globoko zarezalo v les
  4. 4. preveč odrezati na kakem mestu: pri krojenju zarezati blago
  5. 5. povzročiti neprijeten, pekoč občutek zaradi zelo velike hladnosti: ledeno jezero je kar zarezalo / mraz je zarezal
    // povzročiti ostro bolečino: zarezal ga je kašelj; v prsih ga je nekaj zarezalo
    // ekspr. povzročiti neugodje: neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale
  6. 6. ekspr. ostro se oglasiti: glas motorja je zarezal v tiho jutro; v mirno ulico je zarezal otroški jok
    ● 
    ekspr. s svojim delom je zarezal prve brazde v kulturno življenje prvi začel kulturno delovati; ekspr. vojna je globoko zarezala v njihovo življenje močno vplivala nanj
    zarézati se 
    1. 1. zaradi teže, pritiska prodreti v kako snov: kolesa so se zarezala v sneg
      // ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnice so se mu zarezale v ramena; verige so se zarezale v zapestje / volu se je jarem zarezal v pleča
    2. 2. narediti se v površino česa: ostra črta se ji je zarezala med obrvmi; gube so se mu zarezale v čelo
    3. 3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: marsikatera grenka izkušnja se je zarezala vanj / ta prizor se ji je za vedno zarezal v spomin; novo spoznanje se je zarezalo v njegovo zavest
       
      ekspr. vojna se je globoko zarezala v pisateljevo delo je močno vplivala nanj; ekspr. njene besede so se mu ostro zarezale v srce so ga zelo prizadele
    zarézan -a -o 
    1. 1. deležnik od zarezati: zarezano deblo; globoko zarezana dolina reke; v usnje zarezane reže
    2. 2. ekspr. izoblikovan: poševno zarezane oči; ostro zarezane poteze okrog ust
SSKJ
zarísati -ríšem dov. (ȋ) 
  1. 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti: s prstom je zarisal v sneg kvadrat; z žebljem je zarisal črto v pod / zarisati krog okrog imena narisati
  2. 2. s črto, črtami označiti: na zemljevidu so zarisali pot, ki jo morajo prehoditi; na letvi so zarisali, kje jo je treba odžagati / zarisati mejo med parcelami
  3. 3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: letalo je zarisalo bele proge na nebo; mesečina je zarisala na gladino srebrne trakove / skrb mu je zarisala gube v čelo
  4. 4. knjiž. opisati, orisati: v predavanju je zarisal pesnikovo pojmovanje romantike; z nekaj besedami je zarisal njegov značaj
  5. 5. publ. določiti, izoblikovati: stranki so zarisali program; zarisati nove smernice razvoja
    zarísati se 
    1. 1. zmotiti se pri risanju, zarisovanju: zarisati se pri kroju
    2. 2. ekspr. pokazati se v obrisih: v mraku se je zarisala ženska postava; pod nami se je zarisala široka struga reke
      // pojaviti se na podlagi: na oknih so se zarisale ledene rože / na čelu se mu je zarisala guba
      // postati viden, pokazati se: na obrazu se mu je zarisala jeza; v očeh se ji je zarisal strah
    zarísan -a -o: trdno zarisan program; ostro zarisane gore na obzorju
SSKJ
zarosíti -ím dov., zarósil (ī í) brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce
    zarosíti se postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: očala so se mu zarosila; okno v dvorani se je zarosilo / čelo se mu je zarosilo
     
    ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni
    zarošèn -êna -o: zarošena steklenica; zarošene šipe
SSKJ
zasekováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj: zasekovati debla / zasekovati premog
  2. 2. z udarjanjem delati, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekovati sekiro v tnalo / s težavo zasekuje kramp v ilovnato zemljo
  3. 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom delati kaj: zasekovati znamenja v debla / zasekovati z motiko jamice / ekspr. čas zasekuje brazde na čelo
    zasekováti se ekspr.  ostro, nenadoma se večkrat zaslišati: posamezni kriki so se zasekovali v noč
SSKJ
zatemnjeváti -újem [təmnedov. (á ȗ) 
  1. 1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe: zatemnjevati luči; zatemnjevati okna / ekspr. oblaki zatemnjujejo luno zakrivajo
    // na tak način delati, da je kje temno: zatemnjevati prostor; zatemnjevati z zavesami
  2. 2. knjiž. delati, da postane kaj neizrazito, nejasno: zatemnjevati osnovno misel knjige; zatemnjevati ozadje neprijetnih dogodkov
  3. 3. knjiž. delati kaj mrko, neprijazno: skrbi so mu zatemnjevale čelo / problemi mu zatemnjujejo življenje
  4. 4. knjiž. povzročati, da je kaj deležno manjše pozornosti; zasenčevati: ta napaka zatemnjuje druge
SSKJ
zgrbánčiti -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: zgrbančiti čelo; obraz se mu je zgrbančil / sadje se v toplih shrambah hitro zgrbanči / listi, poganjki se zaradi suše zgrbančijo
    zgrbánčen -a -o: zgrbančen obraz; zgrbančeni sadeži; zgrbančena koža
     
    ekspr. osivela in zgrbančena ženica gubasta, zgrbljena
SSKJ
zgŕbati -am dov. (r̄ ȓ) redko zgrbančiti: zgrbati čelo
    zgŕban -a -o: zgrban obraz
SSKJ
zgŕbiti -im dov. (ŕ ȓ) dati čemu navzgor ukrivljeno obliko: zgrbiti hrbet; tiger se je zgrbil in pripravil na skok
    zgŕbiti se 
    1. 1. postati sključen: ves se je zgrbil od dela; zgrbiti se od strahu, zadrege / njegova čokata postava se je zgrbila pod težo bremena
    2. 2. redko zgrbančiti se: čelo, obraz se zgrbi / jabolka so se zgrbila
    zgŕbljen -a -o: zgrbljen človek; zgrbljen hrbet; vsa zgrbljena je sedela na klopi
SSKJ
zgubánčiti -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: zgubančiti čelo; obraz se mu je zgubančil
    zgubánčen -a -o: zgubančena koža; lica je imela zgubančena kot suha hruška
SSKJ
zgúbati -am dov. (ū) narediti gube: skrbi so ji zgubale obraz; čelo se mu je zgubalo / zgubati papir, zavese / obleka se je zgubala zmečkala
    zgúban -a -o: zguban obraz; zgubana koža; bila je vsa zgubana in sključena
SSKJ
zjasníti -ím dov., zjásnil (ī í) 
  1. 1. narediti, da je kaj brez oblakov: veter je zjasnil nebo; nebo se je zjasnilo; brezoseb. proti jutru se je popolnoma zjasnilo / vreme se je zjasnilo
    // knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: zvezde so zjasnile noč
  2. 2. knjiž. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: otrok jima je zjasnil življenje
    zjasníti se ekspr.  postati vesel, veder: prej žalostne oči so se zjasnile / njegov glas se je zjasnil
     
    ekspr. obraz se mu je zjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. ob teh besedah se mu je čelo zjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen; vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale
SSKJ
zmračíti -ím dov., zmráčil (ī í) 
  1. 1. knjiž. narediti mrko, neprijazno: spomin na trpeče mu je zmračil obraz; čelo se mu je zmračilo; njegov pogled se je zmračil; ob tej novici se je kar zmračil
  2. 2. knjiž. narediti nejasno, zmedeno: žalost mu je zmračila pamet; zaradi teh dogodkov se mu je zmračilo v možganih
     
    knjiž. um se mu je zmračil postal je duševno bolan
    zmračíti se 
    1. 1. brezoseb. preiti iz dneva v mrak: zmračilo se je; ko se je popolnoma zmračilo, je prižgal luč; pozimi se zgodaj zmrači
    2. 2. postati mračen, temen: dan se zmrači; nebo se zmrači; pokrajina se je zmračila
      ● 
      zastar. v tistem letu se je luna dvakrat zmračila sta bila dva lunina mrka; ekspr. pred očmi se mu je zmračilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zdelo, da vidi nejasno, mračno
    zmračèn -êna -o: zmračen obraz; ves zmračen je stopal po sobi; zmračeno nebo
SSKJ
znôjen in znójen -jna -o prid. (ó; ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na znoj: znojne kaplje / bil je vroč in znojen od strahu; obrisati si znojne roke; znojno čelo
     
    anat. znojna žleza znojnica
  2. 2. knjiž. ki povzroča, da se kdo znoji: zbudil se je iz znojnih sanj; opravljati znojno delo
SSKJ
zoblačíti se -ím se dov., zobláčil se (ī ínav. 3. os.  
  1. 1. postati oblačen: nebo se je zoblačilo; brezoseb. čez noč se je zoblačilo
  2. 2. ekspr. postati tak, da izraža negativno, neugodno razpoloženje: čelo se mu je zoblačilo
SSKJ
žárek1 -rka -o prid. (á) 
  1. 1. ki oddaja zelo močno svetlobo: svetila jim je žarka luč; na nebu sije žarko sonce
    // ki ima zelo močen sij, žar: žarka mesečina / bil je žarek dan / žarka svetloba
  2. 2. ekspr. ki se odraža, kaže v živih, zlasti rumenkastih barvah: ob potoku je raslo veliko žarkih zlatic / žarke barve poletja
  3. 3. knjiž. zelo razgret, vroč: peč je bila žarka / žarko ozračje se je začelo ohlajati / mati je položila roko na otrokovo žarko čelo
  4. 4. knjiž. ki izraža močno čustvo: žarke oči dekleta / misel nanjo je bila žarka / žarka, strastna ljubezen
    žárko prisl.: sonce žarko sije, sveti; žarko rdeč cvet
SSKJ
žehtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: pregreti kamni žehtijo; peč žehti; travniki žehtijo; zrak žehti od vročine; ulice, strehe žehtijo v sončni pripeki / iz peči je žehtela vročina; od skal je žehtela soparica; brezoseb. iz zemlje je žehtelo
  2. 2. ekspr. biti razgret od bolezni, napora: čelo mu žehti; otrok kar žehti od vročine
  3. 3. ekspr. kazati se v veliki meri: jeza žehti na njegovem obrazu; iz njegovega vedenja žehti strast / žehteti od jeze; ves žehti od ljubezni, razvnetosti / iz verzov žehti pesnikova čustvena prizadetost
    ● 
    zastar. žehteti po maščevanju hlepeti
    žehtèč -éča -e: žehteča peč; žehteča vročina
Število zadetkov: 197