Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
SSKJ²
čelíst -a m (ȋ)
glasb. kdor igra čelo: nocoj se nam je predstavil odličen čelist
Celotno geslo Etimološki
čelȋst – glej čẹ̑lo2
SSKJ²
čelístka -e ž (ȋ)
glasb. ženska, ki igra čelo: nastopa izvrstna čelistka
Celotno geslo Etimološki
čelȋstka – glej čẹ̑lo2
Celotno geslo Etimološki
čeljȗst -i ž
Up. umetnost
čêlna plôšča -e -e ž
Celotno geslo Etimološki
čȇlnica – glej čélo1
SSKJ²
čélo1 -a m (ẹ̑)
glasb. večje, violini podobno glasbilo z nižje ležečim tonskim obsegom; violončelo: v orkestru igra čelo
SSKJ²
čêlo2 -a s (é)
1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn. jasno, mračno čelo obraz, obličje
2. sprednji, začetni del
a) skupine ljudi, živali: čelo kolone, sovražnikove vojske; čelo sprevoda / biti, hoditi na čelu pred skupino
b) predmeta, stvari: posadijo ga na čelo mize; veter piha v čelo ladje; čelo zibelke / hiša je obrnjena s čelom proti ulici s pročeljem; zastar. na čelu knjige je bilo zapisano: za prosto ljudstvo
3. manjša, končna ravna ploskev podolgovatega orodja: čelo kladiva, sekire, zagozde
4. navadno v zvezi z biti, postaviti se, stopiti na prvo, vodilno mesto ali položaj: postaviti se, stopiti na čelo delavskega gibanja; stati na čelu organizacije
● gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; med tekmovanjem je bil ves čas na čelu prvi; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi
♦ arhit. čelo trikotni vrh stene pod streho; geogr. čelo ledenika spodnji konec; čelo strmo se dvigajoči del pobočja gore ali stene; les. čelo čelna ploskev lesa ali lesnih izdelkov; mont. čelo stena odkopnega prostora, iz katere se koplje ruda; um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon
Pravopis
čélo -a m (ẹ̑) prakt.sp. violončelo
Pravopis
čêlo -a s (é) gubati ~; ~ kolone; pesn. jasno ~ obraz; poud. stopiti na ~ gibanja |na vodilno mesto|
Celotno geslo Sinonimni
čélo1 -a m
GLEJ SINONIM: violončelo
Celotno geslo Sinonimni
čêlo2 -a s
1.
del obraza nad očmipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. čelce, ekspr. čelček, knj.izroč. očelje
2.
sprednji, začetni del predmeta, stvaripojmovnik
SINONIMI:
star. pročelje
GLEJ ŠE: gledati, timpanon, jezik, ploskev
Celotno geslo Etimološki
čélo1 -a s
Pleteršnik
čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
Prekmurski
čèlo -a s čelo: Cselo KMS 1780, A7b; na cseli nyihovom KŠ 1771, 778; znamenye tvojega ſz. Kri'sa na cseli KM 1783, 175; z-nagrbanim cselom pogledno KOJ 1845, 7
Celotno geslo Pohlin
čelo [čélo] samostalnik srednjega spola
  1. čelo
  2. začeteknepopoln podatek, naslovnicanepopoln podatek
Svetokriški
čelo -a s čelo: piſſeio od eniga folka Cliclopes imenovaniga, katiri imaio enu ſamu oku na ſreid zhela rod. ed. ǀ raunu v' zhelu tož. ed. ga vdari ǀ zhellu tož. ed. mu resbye ǀ tu S. Imè iehova na zhellu tož. ed. poſtavi ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu tož. ed. vdaril ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu tož. ed. vdario ǀ Na zheli mest. ed. S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt ǀ na zhelli mest. ed. pak je sapiſſanu imel tu Svetu imè Jehoua ǀ kamen v'zheli mest. ed. je bil obtizhel
Celotno geslo eSSKJ16
čelo -a (čelu, čelo) samostalnik srednjega spola
1. del obraza nad očmi; SODOBNA USTREZNICA: čelo
2. zgornji, obli del glave med čelom in senci; SODOBNA USTREZNICA: teme
3. okostje glave; SODOBNA USTREZNICA: lobanja
FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti trdo čelo, iz čela (koga)
Število zadetkov: 396