Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
pritŕditi, -im, vb. pf. 1) an etwas befestigen; z vrteli p. kaj, etwas anschrauben, Cig.; — p. kaj, ein wenig fester schlagen: p. čep z betičem; — 2) p. komu, jemandem beipflichten, rechtgeben; p. čemu, etwas ratificieren, Cig., Jan., DZ.
Pleteršnik
ščáp 1., m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.-Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.-Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej (Dol.); prim. čep 2).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
čèp -a m čep, zatič: csep KOJ 1833, 176; na dveri i obloke dobre csepe vöposztaviti KAJ 1870, 75

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
čep [čȅp] samostalnik moškega spola

zamašek, čep

Celotno geslo Pohlin
pipek [pȋpǝk] samostalnik moškega spola

zamašek, čep

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
čop [čep] sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
čep1 -a samostalnik moškega spola
stožčast predmet za povezovanje, spajanje; SODOBNA USTREZNICA: čep
FREKVENCA: 8 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čep2
GLEJ: žep*
Celotno geslo eSSKJ16
čop -a samostalnik moškega spola
1. lesen zamašek za sode; SODOBNA USTREZNICA: čep
1.1 negotovo tak zamašek s pipico
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Botanični terminološki slovar

Botanika
enostávna póra -e -e ž

Gledališki terminološki slovar

Gledališče
embólimon -a m

Slovenski smučarski slovar

Smučanje
čèp2 čêpa m
Smučanje
počèp -épa m

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
čep ► ˈčep ˈčeːpa m
Celotno geslo Kostelski
odčepiti ► ȯtˈčeːpėt -ėn dov.
Celotno geslo Kostelski
zamašek ► zaˈmaːšėk -ška m

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Izvor priimkov »Vehar«, »Krmelj« in »Grandovec«

Zanima me izvor priimka Vehar, Krmelj in Grandovec
Jezikovna
Naglasna premena pri sklanjanju: »vzhòd – vzhóda« ali »vzhòd – vzhôda«?

Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?

Število zadetkov: 78