bióptični -a -o [bijoptični] prid. (ọ́) med.
ki je v zvezi z biopsijo: Zdravniki so dolžni poskrbeti za to, da v dobro svojega bolnika čim prej dobijo rezultat oddanega bioptičnega materiala E ← agl. bioptic, nem. bioptisch k (↑)biopsíja
Zadetki iskanja
SNB
SNB
brazgotínjenje -a s (ȋ) med.
proces nastanka brazgotine: Da bi bil proces brazgotinjenja čim ugodnejši in krajši, je treba brazgotino vsakodnevno deset do dvajset minut masirati E (↑)brazgotíniti se
proces nastanka brazgotine: Da bi bil proces brazgotinjenja čim ugodnejši in krajši, je treba brazgotino vsakodnevno deset do dvajset minut masirati E (↑)brazgotíniti se
SNB
bróker -ja m, člov. (ọ̑) pog.
1. kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: uspešen broker; Iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice
2. posrednik: Ne morem razumeti, da lahko brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja, kot jo ponujajo zavarovalnice E ← agl. broker 'mešetar, posrednik'
1. kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: uspešen broker; Iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice
2. posrednik: Ne morem razumeti, da lahko brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja, kot jo ponujajo zavarovalnice E ← agl. broker 'mešetar, posrednik'
SNB
čekíranje -a s (ȋ)
1. preverjanje ustreznosti dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čakati na čekiranje; čekiranje prtljage; Po čekiranju je treba z ročno prtljago skozi policijski in carinski pregled
2. pog. ugotavljanje ustreznosti, pravilnosti česa, seznanjanje s čim z gledanjem; pregledovanjeSSKJ: Takojšnjemu čekiranju pravopisa, prevajanju sta namenjena pripadajoči tezaver in slovarsko orodje E ↑čekírati
1. preverjanje ustreznosti dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čakati na čekiranje; čekiranje prtljage; Po čekiranju je treba z ročno prtljago skozi policijski in carinski pregled
2. pog. ugotavljanje ustreznosti, pravilnosti česa, seznanjanje s čim z gledanjem; pregledovanjeSSKJ: Takojšnjemu čekiranju pravopisa, prevajanju sta namenjena pripadajoči tezaver in slovarsko orodje E ↑čekírati
SNB
detoksikácija -e ž (á)
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'
SNB
dietologíja -e [dijetologija] ž (ȋ)
veda o posebni, predpisani prehrani za določene kategorije ljudi; dietetikaSSKJ: Najnovejše ugotovitve sodobne dietologije priporočajo čim bolj pestro in uravnoteženo prehrano E ↑dietológ
veda o posebni, predpisani prehrani za določene kategorije ljudi; dietetikaSSKJ: Najnovejše ugotovitve sodobne dietologije priporočajo čim bolj pestro in uravnoteženo prehrano E ↑dietológ
SNB
etiketíranSSKJ -a -o prid. (ȋ)
označen s čim negativnim: Če se kdo ne strinja, je demokratično odžagan, interno diskreditiran ali javno etiketiran E ↑etiketírati
označen s čim negativnim: Če se kdo ne strinja, je demokratično odžagan, interno diskreditiran ali javno etiketiran E ↑etiketírati
SNB
etiketíranjeSSKJ -a s (ȋ)
označevanje s čim negativnim: politično etiketiranje; Varuh je sodišče opozoril, da je pisanje, ki ponuja takšno etiketiranje stranke v postopku, neprimerno za komuniciranje državnega organa E ↑etiketírati
označevanje s čim negativnim: politično etiketiranje; Varuh je sodišče opozoril, da je pisanje, ki ponuja takšno etiketiranje stranke v postopku, neprimerno za komuniciranje državnega organa E ↑etiketírati
SNB
etiketíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
označevati s čim negativnim: Gre za politično zaledje, ki se še vedno napaja na izvirih razrednega in kulturnega boja in ki svoje politične nasprotnike takoj etiketira in diskvalificira, najraje s fašisti E ← nem. etiketieren ← frc. étiqueter iz (↑)etikéta1
označevati s čim negativnim: Gre za politično zaledje, ki se še vedno napaja na izvirih razrednega in kulturnega boja in ki svoje politične nasprotnike takoj etiketira in diskvalificira, najraje s fašisti E ← nem. etiketieren ← frc. étiqueter iz (↑)etikéta1
SNB
fóbik -a m, člov. (ọ́)
kdor ima pretiran, nerazumski strah pred čim ali odpor do česa: Fobiki se sicer naučijo obvladovati svoj strah, nikoli pa se ga popolnoma ne znebijo E (↑)fobíja
kdor ima pretiran, nerazumski strah pred čim ali odpor do česa: Fobiki se sicer naučijo obvladovati svoj strah, nikoli pa se ga popolnoma ne znebijo E (↑)fobíja
SNB
glamúr -ja in glamour -ja cit. [glamúr] m (ȗ)
razkošje, eleganca, lepota, zlasti na področju mode, oblikovanja, popularne kulture, ki vzbuja pozornost, občudovanje: filmski glamur; kanček glamurja; svet glamurja; Na filmskem festivalu poskušajo na svoje rdeče preproge zvabiti čim več glamurja in znanih obrazov E ← frc. glamour ← agl. glamour 'slepilo, čar, zapeljiva lepota' ← škot. agl. gramarye 'čarovnija, urok' ← agl. grammar 'slovnica', v srednjem veku tudi 'vsakršna učenost, posebej okultna'
razkošje, eleganca, lepota, zlasti na področju mode, oblikovanja, popularne kulture, ki vzbuja pozornost, občudovanje: filmski glamur; kanček glamurja; svet glamurja; Na filmskem festivalu poskušajo na svoje rdeče preproge zvabiti čim več glamurja in znanih obrazov E ← frc. glamour ← agl. glamour 'slepilo, čar, zapeljiva lepota' ← škot. agl. gramarye 'čarovnija, urok' ← agl. grammar 'slovnica', v srednjem veku tudi 'vsakršna učenost, posebej okultna'
SNB
integríraniSSKJ -a -o prid. (ȋ) agr.
osnovan tako, da čim manj škoduje naravi, življenjskemu okolju: pridelovati hrano na integrirani način; integrirana pridelava zelenjave; integrirano sadjarstvo; Najbrž ne bo odveč, če zapišemo, da so pridelovalci integriranega sadja in zelenjave pod stalnim strokovnim nadzorom, kar je tudi eden izmed pogojev za pridobitev certifikata E (↑)integrírati
osnovan tako, da čim manj škoduje naravi, življenjskemu okolju: pridelovati hrano na integrirani način; integrirana pridelava zelenjave; integrirano sadjarstvo; Najbrž ne bo odveč, če zapišemo, da so pridelovalci integriranega sadja in zelenjave pod stalnim strokovnim nadzorom, kar je tudi eden izmed pogojev za pridobitev certifikata E (↑)integrírati
SNB
kasétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
- kasétna bómba -e -e ž (ẹ̑, ọ̑)
bomba, sestavljena iz številnih manjših bomb, ki se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom, da doseže čim širše območje: prepoved kasetnih bomb; Glavna žrtev kasetnih bomb so civilisti in otroci, območja, ki so kontaminirana s temi bombami, so navadno še leta ali desetletja prenevarna za bivanje
SNB
koréktorSSKJ -ja m (ẹ́)
1. kar kaj popravlja, korigira: Vsekakor je študentsko delo tisti velik socialni korektor, ki omogoča študentom, da lahko študirajo
2. ličilo, ki zakrije kožne nepravilnosti, navadno na obrazu: Na temeljito očiščeno kožo najprej nanesemo ustrezno dnevno kremo, nato pa uporabimo korektor
3. člov. šport. igralec pri odbojki, ki zlasti z napadom skrbi, da so posledice napak drugih igralcev njegove ekipe čim manjše: reprezentančni korektor; Na pomladnem pokalu so ga razglasili za najboljšega korektorja na turnirju E ← nem. Korrektor, agl. corrector ← lat. corrector iz (↑)korigírati
1. kar kaj popravlja, korigira: Vsekakor je študentsko delo tisti velik socialni korektor, ki omogoča študentom, da lahko študirajo
2. ličilo, ki zakrije kožne nepravilnosti, navadno na obrazu: Na temeljito očiščeno kožo najprej nanesemo ustrezno dnevno kremo, nato pa uporabimo korektor
3. člov. šport. igralec pri odbojki, ki zlasti z napadom skrbi, da so posledice napak drugih igralcev njegove ekipe čim manjše: reprezentančni korektor; Na pomladnem pokalu so ga razglasili za najboljšega korektorja na turnirju E ← nem. Korrektor, agl. corrector ← lat. corrector iz (↑)korigírati
SNB
migrénik -a m, člov. (ẹ́)
kdor ima migreno: Večina izkušenih migrenikov dobro ve, da se je najbolje čim prej umakniti v miren in zatemnjen prostor ter poskušati zaspati E (↑)migréna
kdor ima migreno: Večina izkušenih migrenikov dobro ve, da se je najbolje čim prej umakniti v miren in zatemnjen prostor ter poskušati zaspati E (↑)migréna
SNB
minimizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zmanjševati do najmanjše mogoče mere: Pokojninski sistem mora v čim večji meri prepustiti svobodo odločanja vsakemu posamezniku in minimizirati administrativne omejitve, ki povzročajo nefleksibilnost
// pripisovati manjši pomen, težo čemu: minimizirati problem; minimizirati razsežnosti podnebnih sprememb; Zaradi političnih vzrokov oblasti minimizirajo izjemen vpliv, ki so ga imele manifestacije s filmom in drugimi prireditvami vred E ← nem. minimisieren ← frc. minimiser iz minime 'najmanjši' ← lat. minimus iz (↑)míni
zmanjševati do najmanjše mogoče mere: Pokojninski sistem mora v čim večji meri prepustiti svobodo odločanja vsakemu posamezniku in minimizirati administrativne omejitve, ki povzročajo nefleksibilnost
// pripisovati manjši pomen, težo čemu: minimizirati problem; minimizirati razsežnosti podnebnih sprememb; Zaradi političnih vzrokov oblasti minimizirajo izjemen vpliv, ki so ga imele manifestacije s filmom in drugimi prireditvami vred E ← nem. minimisieren ← frc. minimiser iz minime 'najmanjši' ← lat. minimus iz (↑)míni
SNB
nadgrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. graditi, zidati nad čim: nadgrajevati stare objekte; Vzhodnonemške oblasti so zid še 15 let nadgrajevale z dodatnimi zaščitami in videti je bilo, da bo trajal še dolga leta
2. rač. zamenjevati ali dopolnjevati dele kakega sistema z novejšimi, zmogljivejšimi: Prihodki od mobilnega interneta po ocenah strokovnjakov še zdaleč ne bodo sledili rasti prometa, zato operaterji ne bodo mogli nadgrajevati svojih omrežij skladno z rastjo količine prenesenih podatkov
3. rač. zamenjevati dele programske ali strojne opreme z novejšo, zmogljivejšo: nadgrajevati računalnike; Portal bodo nadgrajevali sproti, v skladu z razvojem tehnoloških možnosti ter potreb in povpraševanja uporabnikov
4. dodajati nove elemente, sestavine, ki razširjajo, dopolnjujejo že dano, znano: nadgrajevati pridobljeno znanje; V prihodnje bo revija nadaljevala svojo uredniško zasnovo in dodatno nadgrajevala tematske sklope predvsem v mednarodnem sodelovanju E ↑nadgradíti
1. graditi, zidati nad čim: nadgrajevati stare objekte; Vzhodnonemške oblasti so zid še 15 let nadgrajevale z dodatnimi zaščitami in videti je bilo, da bo trajal še dolga leta
2. rač. zamenjevati ali dopolnjevati dele kakega sistema z novejšimi, zmogljivejšimi: Prihodki od mobilnega interneta po ocenah strokovnjakov še zdaleč ne bodo sledili rasti prometa, zato operaterji ne bodo mogli nadgrajevati svojih omrežij skladno z rastjo količine prenesenih podatkov
3. rač. zamenjevati dele programske ali strojne opreme z novejšo, zmogljivejšo: nadgrajevati računalnike; Portal bodo nadgrajevali sproti, v skladu z razvojem tehnoloških možnosti ter potreb in povpraševanja uporabnikov
4. dodajati nove elemente, sestavine, ki razširjajo, dopolnjujejo že dano, znano: nadgrajevati pridobljeno znanje; V prihodnje bo revija nadaljevala svojo uredniško zasnovo in dodatno nadgrajevala tematske sklope predvsem v mednarodnem sodelovanju E ↑nadgradíti
SNB
nàdnapís -a m (ȁ-ȋ)
1. kar je napisano nad čim, navadno kot naslov: Vsaka slika mora imeti podnapis, tabela pa nadnapis (naslov)
2. prevod umetniškega besedila na prikazovalniku na zgornjem robu odrske odprtine: Predstava bo v francoskem originalu z nadnapisi v slovenščini E (↑)nad… + (↑)napís
1. kar je napisano nad čim, navadno kot naslov: Vsaka slika mora imeti podnapis, tabela pa nadnapis (naslov)
2. prevod umetniškega besedila na prikazovalniku na zgornjem robu odrske odprtine: Predstava bo v francoskem originalu z nadnapisi v slovenščini E (↑)nad… + (↑)napís
SNB
nakládniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z naklado publikacij: najbolj nakladne knjige; Pravzaprav se o povsem natančnih nakladnih številkah literature za otroke ne moremo pogovarjati, ker statistični zavod že nekaj let tega podatka ne spremlja E (↑)nakláda
ki je v zvezi z naklado publikacij: najbolj nakladne knjige; Pravzaprav se o povsem natančnih nakladnih številkah literature za otroke ne moremo pogovarjati, ker statistični zavod že nekaj let tega podatka ne spremlja E (↑)nakláda
- nakládna revíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
revija, katere obstoj je odvisen od naklade: Specializirane revije so težko nakladne revije
- nakládno pisánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
pisanje, ki ima za cilj visoko naklado: Za časopise je bistveno čim boljše obvladovanje nakladnega pisanja
SNB
nèstíčni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 43
Dostopnost