Zadetki iskanja
1. obrniti nekaj listov (knjige, zvezka): zalistati časopis; zalistati po knjigi; odprta knjiga se je zalistala nazaj
// začeti na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste: zalistal je po reviji, da bi našel članek
2. knjiž. pognati liste: drevje je že zalistalo
1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot del kazni: zapleniti komu hišo, zemljišče; zaplenili so jim vse nepremičnine, premoženje
// uradno odvzeti kaj sploh: borci so zaplenili sovražniku orožje, živila; na meji so cariniki zaplenili večjo količino mamil / gusarji so zaplenili trgovsko ladjo uplenili
2. odvzeti pravico do razpečevanja določenih tiskanih stvari: zapleniti vse izvode časopisa, knjige / cenzura je zaplenila članek
- zaplénjen -a -o:
zadnja številka revije je bila zaplenjena; zaplenjeno orožje
1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: vojaki so zavzemali eno utrdbo za drugo; zavzemati nova ozemlja / v naskoku, z naskoki zavzemati trdnjavo
2. prihajati na kak prostor z namenom pridobiti si ga za uresničenje svojih ciljev, opravljanje kake dejavnosti: uporniki so zavzemali položaje, s katerih se je videlo daleč po dolini; zavzemati strateško pomembne točke
// prihajati na kak prostor z namenom živeti, obstajati na njem: izpraznjeno pokrajino so zavzemala sosednja ljudstva; z naseljevanjem zavzemati
// prihajati na kak prostor z določenim namenom sploh: zavzemati mesta manjkajočih igralcev / šport. žarg. tekmovalci so zavzemali startne položaje so se postavljali v startne položaje
3. začenjati obstajati kje: puščava zavzema čedalje večjo površino / publ.: gibanje za mir zavzema vse večji obseg; nasprotovanje oblastem je zavzemalo različne oblike dobivalo
4. s svojim obsegom, razsežnostjo porabljati del razpoložljivega prostora: ti predmeti po nepotrebnem zavzemajo prostor v sobi; slika zavzema večji del stene; zavzemati čim manjšo površino / članek zavzema celo stran; gozd zavzema več kot polovico tega območja
// publ. imeti kot sestavni del: ta krajevna skupnost zavzema tri vasi / skoraj polovico prometa v trgovini zavzemajo izdelki domače obrti
5. s prislovnim določilom, navadno v zvezi z mesto biti v kakem sistemu, kaki razporeditvi v položaju, kot ga izraža določilo: njihov klub zavzema osrednje mesto med klubi / posebno mesto v poslovanju podjetja zavzema izvoz opreme
// publ. imeti, zasedati: zavzemal je odgovorna mesta, položaje v različnih podjetjih
6. publ. imeti, izražati: vedno zavzema skrajna stališča / do takih pojavov zavzema kritičen odnos je zelo kritičen
● publ. delo ga je popolnoma zavzemalo ga je zelo zaposlovalo; mu je jemalo veliko časa; zastar. zavzemala ga je misel nanjo veliko je mislil nanjo; zastar. v mladih letih so ga zavzemali pustolovski romani prevzemali, navduševali; publ. zavzemati tuja tržišča začenjati prodajati svoje izdelke na tujih tržiščih
- zavzémati se v zvezi z za
kazati, izražati voljo, hotenje, da se kaj doseže, uresniči: zavzemati se za ponovno uvedbo klasične gimnazije; zavzemati se za zadružništvo; v javnosti se zavzemati za pravice otrok; dosledno, načelno se zavzemati za kaj / močno so se zavzemali, da bi proslava uspela si prizadevali
// z izražanjem volje, hotenja poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: zavzemati se za brezposelne; sindikat se je pri vodstvu zavzemal za delavce; povsod se zavzema zanjo
- zavzemajóč -a -e:
padli so, zavzemajoč sovražnikovo postojanko; veliko površino zavzemajoča stavba; stranka, zavzemajoča se za hitrejši gospodarski razvoj
1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani: zbiti bruna, deske; zbiti z lesenimi klini, žeblji
// na tak način narediti, izdelati: zbiti oder, okvir, splav; iz desk zbiti mizo
2. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: zbiti ilovico za tla; zbiti sneg z lopato / dež je zbil zemljo
// ekspr. narediti, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: stavec je vrste preveč zbil / zbiti besedilo
3. s silo, močnimi udarci odstraniti s česa: zbiti komu klobuk z glave; s kamnom zbiti veverico z drevesa / ploha je zbila cvetje s kostanjev / z enim zamahom ga je zbil na tla podrl / ekspr. voznik je zbil kolesarja, pešca zadel in poškodoval
4. ekspr. znižati: zbiti vročino z zdravili / zbiti ceno
5. ekspr. zelo utruditi: dolga pot ga je zbila; človek se z napornim delom zbije
● ekspr. fantje so ga zbili, da je obležal nezavesten pretepli; pog. zaletel se je in zbil avtomobil zelo poškodoval; ekspr. zbiti sovražnikovo letalo sestreliti; ekspr. ljudi so zbili v živinske vagone stlačili, strpali; ekspr. toča je zbila žito pobila
♦ igr., šport. zbiti nasprotnikovo kroglo z metom krogle jo odstraniti
- zbít -a -o:
zbit sneg; članek se težko bere, ker je preveč zbit; hiša iz zbite ilovice; zbita zemlja; na hitro zbito ležišče; biti zbit od napornega dela, hoje
● pog. zbit kot turška fana zelo
♦ agr. zbit klas, lat klas, lat, ki ima zrna razvrščena brez presledkov; obrt. zbita obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen z lesenimi žebljički;
povedati besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; znarekovati: zdiktirati članek, pismo / zdiktirati poročilo v diktafon
1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru višje; ant. spodaj: zagorelo je hkrati zgoraj in spodaj / zgoraj ga čakajo prijatelji; zgoraj je nekaj zaropotalo / na pobočju je videl skupino izletnikov, še bolj zgoraj cerkvico; daleč, visoko zgoraj / s prislovnim določilom kraja: poglej zgoraj na podstrešju; zgoraj v stavbi je dvorana; našli so jo zgoraj tik pod vrhom; tu zgoraj je hladno / tisti članek je na peti strani zgoraj / zgoraj navedeni podatki v predhodnem, dotakratnem besedilu; pisar. zgoraj navedene priče
// izraža položaj nad čim: stoli so oblečeni s penasto gumo, zgoraj pa je prevleka iz skaja; zlezi s stolpa, zgoraj ni več varno
2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani višje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena / elipt., pog. sončila se je zgoraj brez brez zgornjega dela (dvodelne) kopalne obleke
3. ekspr. izraža zelo pomemben družbeni položaj: pripomnil je, da zgoraj premalo mislijo na delavce; zgoraj mu niso bili naklonjeni / bili so prizadeti tako oni zgoraj kot ti spodaj tako vodilni ljudje kot delavci, ljudstvo
// izraža pripadnost socialno močnejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti zgoraj; želel je biti čim uspešnejši, čim bolj zgoraj
4. v zvezi od zgoraj izraža gibanje ali usmerjenost
a) iz višjega položaja v prostoru proti nižjemu: poklicala ga je od zgoraj; od zgoraj je bilo slišati glasbo; od zgoraj navzdol
b) iz položaja nad čim: gledati, osvetljevati od zgoraj; pihalo je od strani in od zgoraj; plezalca v steni so varovali od zgoraj; temenici zapirata lobanjo od zgoraj
c) pog. iz zelo pomembnega družbenega položaja: dobivati pobude, ukaze od zgoraj; ne upoštevati nasvetov od zgoraj / načrtovanje, vodenje od zgoraj; prim. odzgoraj
1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek; fant je po naravi zgovoren in dovtipen; nenavadno, zelo zgovorna je; bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil manj zgovoren; vino naredi človeka zgovornega / trgovec je bil zgovornega jezika
2. ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino: to je zgovoren dokaz, da je tvoja sodba napačna; članek z zgovornim naslovom; njegov molk je zgovoren; ta primer je zelo zgovoren; slike so same po sebi zgovorne, zato ne potrebujejo razlage
- zgovórno prisl.:
dovolj zgovorno so mu povedali, da je nezaželen; esej zgovorno priča o pesnikovem razvoju
1. s potegovanjem vročega likalnika po tkanini zgladiti: zlikati hlače, obleko; oprati in zlikati perilo
// narediti kaj gladko, nezmečkano: pred obdelavo je treba pločevino zlikati / ekspr. ležišče, posteljo si vsako jutro skrbno zlika
2. knjiž. slovnično, stilno izboljšati: članek bo treba še zlikati; Prešeren je slovenski jezik poplemenitil in zlikal
3. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: v zavodu so ga dobro zlikali; izobraziti in zlikati človeka
4. star. zloščiti, osvetliti: zlikati čevlje, parket; zdrgniti in zlikati komate, bakren kotliček
- zlíkan tudi izlíkan -a -o
1. deležnik od zlikati: bleščeče zlikan avtomobil; skrbno zlikani robovi na hlačah; zlikana obleka, srajca; pospraviti zlikano perilo
● ekspr. bil je ves zlikan, kakor iz škatlice zelo skrbno oblečen, urejen
2. ekspr. ki je zelo skrbno oblečen, urejen: zlikan moški; vedno je vsa zlikana
1. s silo spraviti v kaj: zmašiti stvari v nahrbtnik / ujetnike so zmašili v živinske vagone / preveč je zmašil vase pojedel
2. pog. narediti, sestaviti: zmašiti izdelek, košarico / zmašiti članek, pismo / mimogrede je zmašila kosilo skuhala, pripravila
- zmašíti se
stlačiti se, zriniti se: vsi so se zmašili v avtobus; komaj se je zmašil skozi vrata
- zmašèn -êna -o:
v naglici zmašen članek, načrt; iz slame zmašeno strašilo
1. razmazati: dež je zmazal barve na letaku
2. ekspr. zmečkati: zmazati muho med prsti / kolesa tovornjaka so ga zmazala
3. pog. premagati: naši nogometaši so zmazali goste / v jurišu so zmazali sovražnika
4. pog. pojesti: zmazal je cel hlebec kruha; s slastjo je zmazal kosilo
5. slabš. slabo, nekvalitetno napisati: v naglici je zmazal članek; prim. izmazati
1. ekspr. kar nima jasnih, ostrih obrisov: namesto ostre svetle točke videti zmazek / progasti zmazki na sprednji šipi avtomobila
2. slabš. kar je slabo, nekvalitetno: ta članek je navaden zmazek; takega zmazka že ne obesim na steno / filmski, literarni zmazek / to je zmazek, ne pa lovski pes
1. povzročiti komu hude rane, poškodbe: krogla mu je zmrcvarila roko; volkovi so zmrcvarili ovce; v pretepu so ga hudo zmrcvarili; pren. zasliševanje ga je duševno zmrcvarilo
2. poškodovati, uničiti: pes je zmrcvaril copate; zmrcvariti igračo
// pokvariti, poslabšati: uredništvo mu je zmrcvarilo članek / staro ime kraja so čisto zmrcvarili popačili
- zmrcvárjen -a -o:
zmrcvarjen človek; našli so ga vsega zmrcvarjenega
1. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urediti: zredigirati zbornik
2. narediti, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spremeniti, popraviti: zredigirati članek
♦ jezikosl. zredigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčleniti v pisni obliki, urediti
nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postati manj kvaliteten, nekvaliteten: vino zvodeni; stepen sneg sčasoma zvodeni
// postati vsebinsko prazen: članek je zaradi navajanja nepomembnih dejstev zvodenel / akcija je popolnoma zvodenela / uspeh je zvodenel
● ekspr. kri mu je zvodenela postal je slabokrven, anemičen; knjiž. led zvodeni se stopi; ekspr. kaj ti je pamet zvodenela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
- zvodenèl in zvodenél -éla -o:
zvodeneli pojmi; zvodenelo delovanje; zvodenelo vino
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »