Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
bedák -a m, člov. (á) slabš. |neumen, omejen človek|
bedákinja -e ž, člov. (á) slabš.
Prekmurski
bedák -a m bedak, neumen človek: Antóni je pa groubi, bedák, i manyák oſztao KM 1790, 36; Veliki bedák je tak tiszti cslovik KOJ 1845, 107; I tak bedák osztao KAJ 1870, 157; szo nyim Radgoncsanye pravili: dummer windischer (szlovenszki bedák) KOJ (1914), 123
Celotno geslo Kostelski
bedak ► ˈbedaːk beˈdaːka m
Celotno geslo Kostelski
bedalo ► beˈdalȯ -a s
Pravopis
bédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) neobč. nesrečen človek
bédnica -e ž, člov. (ẹ̑) neobč.
bédnežev -a -o (ẹ̑) neobč.
bédničin -a -o (ẹ̑) neobč.
Pravopis
bédnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. nesrečen človek
Celotno geslo Pohlin
bedro [bédro] samostalnik srednjega spola

bedro

SSKJ²
bégati -am nedov. (ẹ̑)
1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina
2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi
3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami
    begajóč -a -e:
    begajoč pogled
SSKJ²
bélec -lca [za žival tudi beu̯ca] m (ẹ̑)
1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec
3. pog., slabš., zastar. belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane
Celotno geslo ePravopis
belec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
belca samostalnik moškega spola
človek svetle/bele polti
žival belkaste barve
IZGOVOR: [béləc], rodilnik [bélca] tudi [béu̯ca]
BESEDOTVORJE: belčev
Celotno geslo Sinonimni
bélec -lca m
1.
človek bele rasepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. belokožec, star. belokožnik
2.
konj belkaste barvepojmovnik
SINONIMI:
šimelj, nar. belče, ekspr. belček
GLEJ ŠE SINONIM: belogardist, domobranec
GLEJ ŠE: konj
Pravopis
belíčen -čna -o (í ȋ í; ȋ) ~ človek; ~a žival
belíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
SSKJ²
belíčnik -a m (ȋ)
1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
SSKJ²
belokóžec -žca m (ọ̑)
človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku
Pravopis
belúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |belopolt, svetlopolt človek|
belúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
Pleteršnik
bẹlúh, m. bel človek (zaničlj.), Z., ZgD.; kako se mi prilizuje ta mestni beluh! Andr.
Celotno geslo Kostelski
bena ► ˈbena -e ž
Celotno geslo Pohlin
benderčar [bendẹ̑rčar] samostalnik moškega spola

vojak, ki nosi zastavo; zastavonoša; praporščak

PRIMERJAJ: bendero

SSKJ²
beráč1 -a m (á)
1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade
2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)
● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
♦ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
Celotno geslo Pohlin
berač [beráč] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Število zadetkov: 9784