Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
besedolómen -mna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki ne izpolni dane besede, obljube: to je besedolomen človek
SSKJ²
béstija -e ž (ẹ̄) knjiž.
1. velika divja žival; zver: sestradana bestija je planila na plen; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski
2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile
SSKJ²
bêštija in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog.
1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti
2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot vzklik beštija, sem jaz kriv?
SSKJ²
betéžnik -a m (ẹ̑)
betežen človek: streči invalidom in betežnikom / poklicati zdravnika k betežniku
SSKJ²
bìk bíka m (ȉ í)
1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
● pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom
♦ zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: za bike je značilna trmoglavost; kozorog, oven, škorpijon in bik
● rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja
♦ astron. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga
3. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik
// slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!
SSKJ²
bíkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na bike: bikova koža / človek z bikovim vratom bikovskim
SSKJ²
bímbo -ta m (ȋ)
ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: pravi bimbo je
SSKJ²
bíra1 -e ž (í)
nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek
● star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste
SSKJ²
bírmanec -nca m (ȋ)
rel. kdor je bil birman ali se pripravlja na birmo: birmanci stojijo pred cerkvijo; pouk za birmance
// birman človek v odnosu do svojega botra: voščit mu je prišel njegov birmanec
SSKJ²
biságar -ja m (ȃ)
zastar. človek z bisago:
SSKJ²
bíster -tra -o prid., bístrejši in bistrêjši (í ī)
1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba
2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen
3. hiter, uren2, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež
● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila
    bístro prisl.:
    bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari
SSKJ²
bistroglàv in bistrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki je bistre glave: ta človek je premeten in bistroglav
SSKJ²
bistroglávec -vca m (ȃ)
ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec
SSKJ²
bistroúmnež -a m (ȗ)
ekspr. bistroumen človek: nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža
SSKJ²
bítje2 -a s (ī)
1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem / družbeno, socialno bitje človek
2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska
3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda
4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
♦ biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog
SSKJ²
bizantínec -nca m (ȋ)
1. slabš. klečeplazen, hinavski človek: pretkan bizantinec
2. nekdaj bizantinski zlatnik: polna mošnja bizantincev
SSKJ²
bizárnost -i ž (ȃ)
knjiž. nenavadnost, posebnost, čudnost: v formi išče bizarnost; eksotičnost in orientalska bizarnost; nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti čudaštvu / človek težko razume njegove bizarnosti
SSKJ²
bízgec -a [bizgəc] m (ȋ)
ekspr. nekoliko omejen človek: tak bizgec me že ne bo učil; takih nediscipliniranih bizgecev ne maramo / o ti bizgec ti
SSKJ²
bíznismen -a m (ȋ) pog.
poslovni človek; poslovnež: v vrhunskem nogometu so igralci tudi biznismeni
SSKJ²
blág -a -o prid., blážji (ȃ ā)
1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom
2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde; njen blagi glas; blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina / blaga smrt evtanazija
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo; letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici
    blágo prisl.:
    mati ga je blago opomnila; blago dišeč zrak; blago valovita pokrajina; sam.: vse, kar je lepega in blagega
Število zadetkov: 9784