Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]
    1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi
      1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
    2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija]
    iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén]
    iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije karoten beta, iz biologije, iz farmacije provitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + karoten
čŕkoslikár čŕkoslikárja samostalnik moškega spola [čə̀rkoslikár]
    kdor se poklicno ukvarja s slikanjem, pisanjem napisov
ETIMOLOGIJA: črka + slikar
glágolski glágolska glágolsko pridevnik [glágolski]
    2. ki je v zvezi z glagolico
STALNE ZVEZE: glagolska besedna zveza, glagolski čas, glagolski način, glagolski vid, neosebna glagolska oblika, osebna glagolska oblika
ETIMOLOGIJA: glagol
jóta2 jóte samostalnik ženskega spola [jóta]
    deveta črka grške abecede; znak: ι
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz gr. iṓta, to pa iz fenič. jōd
literát literáta samostalnik moškega spola [literát]
    1. kdor se ukvarja s pisanjem literarnih del
      1.1. ekspresivno literarno delo, dela te osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Literat, iz lat. litterātus ‛pismen, učen’, iz littera ‛črka’

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    á -- kot imenovalni prilastek
    prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
     
    glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
    á- prvi del zloženk
    nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
     
    glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
SSKJ²
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
 
elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
SSKJ²
álfa -e tudi -- ž (ȃ)
prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
 
ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran
    álfa -- kot imenovalni prilastek
    prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa
     
    fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910 °C
SSKJ²
ázbuka -e ž (ȃ)
ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke
SSKJ²
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêjam (ə̏; ẹ̄ ē)
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    -- kot imenovalni prilastek
    drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
     
    glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
    b- prvi del zloženk
    nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
     
    glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
béta -e tudi -- ž (ẹ̑)
druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta
    béta -- kot imenovalni prilastek
    drugi po vrsti: stranica nasproti kota beta
    ♦ 
    fiz. žarki beta in beta žarki elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju
SSKJ²
bórgis -a m (ọ̑)
tisk. tiskarska črka srednje velikosti med petitom in garmondom: članek v borgisu
SSKJ²
briljánt -a m (ā)
brušen diamant: dragocen briljant se lesketa v prstanu
♦ 
tisk. najmanjša tiskarska črka
SSKJ²
c -- in -ja [cə̀ cə̀ja in cé cêjam (ə̏; ẹ̄ ē)
tretja črka slovenske abecede: veliki C; brez c; z malim c-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti c
 
glasb. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi; mat. a + b + c
    -- kot imenovalni prilastek
    tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / dijak iz 1. c
     
    glasb. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; med. vitamin C
    c- prvi del zloženk
    nanašajoč se na c: vozniški izpit C-kategorije; C-vitaminske injekcije
     
    glasb. C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; med. C-vitamin; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
cícero -a m (ȋ)
tisk. osnovna merska enota v tiskarstvu, okrog 4,5 mm: širina stolpca je dvanajst cicerov
// črka te velikosti: staviti v ciceru; v prid. rabi: cicero črka
SSKJ²
č -- in -ja [čə̀ čə̀ja in čé čêjam (ə̏; ẹ̄ ē)
četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana; dva č-ja
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č
 
jezikosl. deležnik na -č
    č -- kot imenovalni prilastek
    četrti po vrsti: odločba pod točko č
SSKJ²
čáčka -e ž (ȃnav. mn.
1. črta, narejena brez pravega namena: otrok dela čačke po papirju; potegniti čačko
2. slabš. nerazločno napisana črka: težko berem njegove čačke; čačke in čičke / podpisal se je z veliko čačko
// podpis, ime: turisti mažejo zid s svojimi čačkami
3. knjiž., ekspr., v zvezi čička (in) čačka drobnarija, malenkost: prepirajo se za svoje čičke in čačke
SSKJ²
čára1 -e ž (á)
nav. mn., zastar. nerazločno napisana črka; čačka: ne vem, kaj pomenijo te čare; prim. čira čara1
Število zadetkov: 491