Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
nametáti -méčem dov., namêči namečíte; namêtal (á ẹ́) 
  1. 1. z metanjem spraviti kam: otroku nameče igrače in gre; iz podstrešja je nametal seno za konje; nametati na kup; nametali so poln pod snopja / nametati kamenje, prst v jamo / nametati omet na zid
  2. 2. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: nametati misli na papir; na platno je nametal nekaj spačenih figur
    ●     ekspr. nametal je obleko nase in zbežal hitro se je oblekel; ekspr. spet bi ti rad nametal peska v oči ti prikril resnico; pog., ekspr. nametal mu jih je po grbi, da je ves črn natepel, pretepel ga je
    nametán -a -o: na papirju je nekaj bežno nametanih stavkov; kup nametanih cunj / ekspr. poslopja so nametana brez reda
SSKJ
ógel2 ógla [əu̯] m (ọ̄) kos nedogorelega lesa: prižgal si je cigareto z žarečim oglom; oči so mu žarele kakor dva ogla; črn kakor ogel
SSKJ
óglje -a s (ọ̑) 
  1. 1. črna snov, ki nastane z žganjem lesa: oglje tli; lasje kot oglje zelo črni; ima kot oglje črne lase / bukovo oglje; likalnik na oglje / kuhati, žgati oglje
    ♦     farm. pri črevesnih infekcijah je koristno živalsko oglje iz živalskih snovi; kem. aktivno oglje ki močno adsorbira
    // nedogoreli kosi lesa: žareče, živo oglje; pepel in oglje
  2. 2. um. zelo mehek črn risarski material: risati z ogljem / skica z ogljem
    // risarska tehnika s takšnim materialom: ukvarjati se z ogljem
SSKJ
ohlápen -pna -o prid., ohlápnejši (á ā) 
  1. 1. ki ni tesno okrog telesa: ohlapen črn plašč; ohlapna bluza; obleka je bila v pasu ohlapna / ohlapen kroj
  2. 2. ki je brez napetosti, čvrstosti: ohlapna koža; ohlapne obrazne mišice / njene roke so bile ohlapne
  3. 3. nav. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: ohlapna disciplina, morala / ta pojem je precej ohlapen; ohlapna zgradba povesti / imel je ohlapen odnos do vsega
    // netočen, neustrezen: ohlapen prevod; uporabiti ohlapen termin / ta pisatelj ima ohlapen jezik
    ohlápno prisl.: ohlapno zavezan pas
SSKJ
okadíti -ím dov., okádil (ī í) izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo
● sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno
// izpostaviti takemu delovanju
  1. a) zaradi konzerviranja: okaditi meso
  2. b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem
    okadíti se postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil
    okajèn -êna 
    1. 1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo
    2. 2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov
SSKJ
párkelj -na tudi -klja [kəl] m (á) evfem. hudič: črn parkelj; grd kot sam parkelj
// v krščanskem okolju spremljevalec Miklavža, predstavljajoč hudiča: parkelj je rožljal z verigo / eden izmed fantov se je oblekel v parkeljna
SSKJ
pláčati in plačáti -am dov. (á á á) 
  1. 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico
    1. a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v dinarjih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico
    2. b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo
  2. 2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal
  3. 3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam
    ●     ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno
    pláčan -a -o: plačani prosti dnevi; plačani prevajalec, vojak; biti plačan na uro, od prometa, po učinku; potrdilo o plačani poštnini; dobro plačana služba; plačano in neplačano delo
SSKJ
počrnéti -ím dov. (ẹ́ í) postati črn, temen: olupljen krompir hitro počrni / obraz mu je na soncu počrnel
// ekspr. postati umazan: lasje so mu počrneli od dima; srajca je počrnela od prahu
    počrnèl in počrnél -éla -o: počrnele roke, stene; počrnelo lice, srebro
SNB
pôlčŕni -a -o [pou̯čərni] prid. (ȏ-ŕ) v zvezi polčrni kruh
kruh iz polbele moke; polbeli kruhSSKJ: črni ali polčrni kruh; hlebec polčrnega kruha; Ta nadev se posebej dobro maže na polčrni kruh E (↑)pol... + (↑)čŕn
SSKJ
pošlátati -am dov., tudi pošlatájte; tudi pošlatála (á ā) nižje pog. potipati: pošlatati blago; pošlatal se je po glavi / pošlatal te bom, da boš ves črn natepel, pretepel
SSKJ
potípati -am in -ljem dov. (ī ȋ) 
  1. 1. dotakniti se česa s prsti, z roko
    1. a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: potipati blago, papir / zdravnik mu je potipal žilo ugotovil, kako bije, utripa srce
      // potipati s prsti
    2. b) zaradi ugotavljanja česa sploh: potipaj, če je perilo že suho, plošča že vroča; potipala je pod prtiček na košari; potipati se po žepu / potipal je za nožem, pištolo
  2. 2. ekspr. previdno vprašati, preizkusiti: potipaj ga, če namerava prodati hišo; hotel ga je potipati, koliko ve, zna / malo bom potipal, kakšno je razpoloženje med njimi
  3. 3. ekspr. natepsti, pretepsti: potipal te bom, da boš ves črn; potipati koga s krepelcem, pestjo
    // kaznovati: grdo je potipal svojega hlapca / kot kletvica hudič te potiplji
    ●     ekspr. kaj bo, če me potipa bolezen če zbolim; ekspr. skozi odprtino potipa medla luč petrolejke zasveti; ekspr. kmalu bi ga potipala smrt bi umrl; ekspr. zdaj si ga potipal za pravo žilico povedal, vprašal si tisto, za kar se najbolj zanima, kar ga najbolj prizadene; ekspr. potipal ga je tam, kjer je najbolj občutljiv prizadel
SSKJ
prášnat -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. podoben prahu: prašnata snov
    ♦     agr. prašnato gnojilo gnojilo v prahu; bot. prašnata snet glivica zajedavka na žitu in drugih travah, ki razkraja zlasti klase v črn prah, Ustilago
  2. 2. redko prašen: prašnata cesta / ves je bil prašnat
SSKJ
prečŕn -a -o stil. -ó prid. (ŕ) 
  1. 1. preveč črn: prečrno ozadje na sliki / ekspr. zanje ni noben zločin prečrn
    ●     prikazati ljudi s prečrnimi barvami preveč negativno
  2. 2. ekspr. zelo črn: ženska s prečrnimi lasmi / prečrna noč, tema / kovati prečrne naklepe
    prečŕno prisl.: prečrno opisati položaj; prečrno soditi koga; prečrno pobarvani lasje
SSKJ
premlatíti in premlátiti -im dov., prvi pomen tudi premláčen (ī á) 
  1. 1. z mlatenjem (s cepcem) priti z enega konca na drugega: ko snope premlatijo po eni strani, jih obrnejo / dobro premlatiti snope
  2. 2. ekspr. natepsti, pretepsti: ker se jim je upiral, so ga premlatili; premlatiti s palico; premlatiti koga kot psa zelo, neusmiljeno; premlatil ga je, da je bil ves črn, pisan; premlatiti koga do nezavesti / domače čete so premlatile napadalce premagale
SSKJ
premógov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na premog: ves je črn od premogovega prahu; debel premogov sloj / premogova nahajališča
♦ kem. premogov katran
SSKJ
púhati -am nedov. (ū) 
  1. 1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima
    // pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove
    // ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva
  2. 2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi
    // ekspr. od jeze je kar puhal
  3. 3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka
    // ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla
    puháje: počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline
    puhajóč -a -e: črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver
SSKJ
razpéti -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini
  2. 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami
  3. 3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase
    ●     ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja
    razpéti se knjiž., s prislovnim določilom  
    1. 1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica
    2. 2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak
    razpét -a -o: razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica
    ●     knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij
SSKJ
redingót -a m (ọ̑) obl. v pasu zožen, prerezan plašč brez pasu: nositi, obleči redingot; črn redingot; neskl. pril.: redingot plašč
SSKJ
rílčkar -ja [u̯č tudi lč] m (ȋ) zool.  
  1. 1. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje, Centorhynchus pleurostigma: uničevati rilčkarje
  2. 2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, Curculionidae
SSKJ
rogáč -a m (á) 
  1. 1. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče: rogač leze po listju; dražiti rogača s slamico
  2. 2. ekspr. žival z velikimi rogovi, navadno srnjak: ustrelil je triletnega rogača
  3. 3. evfem. hudič: sam rogač ji pomaga; črn kot rogač / tristo rogačev / za moža ima pravega rogača / naj me rogač vzame, če ni res; vse je šlo k rogaču
  4. 4. nar. po obrezovanju preostali del mladike z dvema do tremi očesi; kratki reznik: poganjki iz rogača / obrezati trto na rogač
    ●     slabš. pomilovati rogača prevaranega (zakonskega) moža
Število zadetkov: 116