Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
čütéjnje tudi čǘtenje -a s
1. čut, občutek: Csütejnye KMS 1780, A2; Érzék; csütejnye KOJ 1833, 182; dragsega csütejnya KM 1783, 246; Ma dobro čütejnje AI 1878, 16; z-csütényem KAJ 1848, 14; moja csütejnya KM 1783, 5; ſzvoja csütejnya KM 1790, 76
2. čut, čutilo: Csütênya mam pét BJ 1886, 40
SSKJ²
čútenje in čutênje -a s (ú; é)
1. glagolnik od čutiti: čutenje bolečine, mraza / močno, živo čutenje
2. vsebina človekovega notranjega doživljanja, čustvovanja: jezik je izraz narodnega duha, čutenja in mišljenja; v slikarjevem delu je vidno njegovo slovensko čutenje; v uprizoritvi je skušal delo približati čutenju evropskega človeka
Celotno geslo Sinonimni
čútenje -a s
doživljanje čustev, občutkovpojmovnik
SINONIMI:
Pleteršnik
čuténje, n. das Empfinden.
Celotno geslo eSSKJ16
čutenje -a samostalnik srednjega spola
1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev; SODOBNA USTREZNICA: čut
2. v zvezah z meso, mesen velika želja po čem, zlasti po zadovoljevanju telesnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: poželenje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
SSKJ²
čútenjski in čutênjski -a -o prid. (ú; ē)
nanašajoč se na čutenje: prepoznavanje vedenjskih in čutenjskih vzorcev pri sebi in drugih; čutenjske navade
Pravopis
čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
Celotno geslo Etimološki
čutīti čútim nedov.
Prekmurski
dèh -a m vonj: Má dobro čütenje, deh, vid i slüh AI 1878, 16
Celotno geslo Vezljivostni G
meníti se za in méniti se za -im se za nedovršni glagol, glagol mišljenja, navadno z nikalnico
1.
kdo/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost, skrb za koga/kaj
Nihče se ne meni za njegove ideje.
2.
kdo/kaj imeti odnos, odziv, čutenje za koga/kaj
Ni se menil za njene besede.
Celotno geslo Sinonimni
občudovánje -a s
čutenje in izražanje zelo pozitivnega odnosa do kogapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. čudenje, ekspr. oboževanje
SSKJ²
občutévanje -a s (ẹ́)
knjiž. čutenje: občutevanje bolečin
Celotno geslo Etimološki
senzácija -e ž
Celotno geslo Etimološki
senzibȋlen -lna prid.
Celotno geslo Etimološki
telepatȋja -e ž
Celotno geslo Frazemi
ústa Frazemi s sestavino ústa:
beséda gré kómu težkó iz úst, bíti do úst v dréku, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, hvalíti kóga/kàj na vsà ústa, iméti pólna ústa beséd, iméti pólna ústa čésa, kóga so pólna ústa čésa, na vsà ústa, od úst do úst, odpírati ústa kot ríba na súhem, pečêne píške létajo [kómu] v ústa, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], režáti se na vsà ústa, rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], sáma ústa so kóga, smejáti se na vsà ústa, zamašíti kómu ústa, zasmejáti se na vsà ústa, živéti iz rôk v ústa, življênje iz rôk v ústa
Število zadetkov: 16