Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.
2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
Celotno geslo Vezljivostni G
čustvováti -újem nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj doživljati določena čustva s kom/čim
/Iskreno in dejavno/ čustvuje z reveži.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznati s čustvom koga/kaj
Čustoval je žalost in praznino.
Celotno geslo Vezljivostni G
čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.
Celotno geslo Vezljivostni G
čutíti se in čútiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj zaznavati se, dojemati se
V lastni hiši se je čutil tujca.
Celotno geslo Vezljivostni G
dúhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Duhali so cvetje.
Celotno geslo Vezljivostni G
izglédati -am tudi zglédati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.
3.
brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.
Celotno geslo Vezljivostni G
ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.
2.
kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.
3.
čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.
Celotno geslo Vezljivostni G
ljubíti se in ljúbiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj rad se imeti
Starši in otroci se /navadno/ ljubijo.
2.
navadno v 3. osebi komu/čemu dati se kaj / česa
Ljubi se ji govoriti in zabavati druge.
Celotno geslo Vezljivostni G
márati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico
1.
kdo/kaj izražati voljo/željo uresničiti kaj ali ne uresničiti česa
Ne bi maral biti gospodar v tej hiši.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti, da česa kljub želenosti ni
Otrok se ne mara prebuditi.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj ne biti pripravljen sprejeti koga/česa
Ne maram tvojega plačila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj ne čutiti naklonjenosti do koga/česa
Tega človeka ne mara.
Celotno geslo Vezljivostni G
nosíti nósim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: nêsti
4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.
Celotno geslo Vezljivostni G
sramováti se -újem se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo čutiti sram zaradi koga/česa / pred kom/čim
Sramoval se je sorodnikov in svoje skromne oprave.
Celotno geslo Vezljivostni G
trésti se pred trésem se pred nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo čutiti strah pred kom/čim
/Po nepotrebnem/ se tresejo pred kaznijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
trésti se za trésem se za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo čutiti skrb za koga/kaj
/Zaradi različnega kriminala/ se starši tresejo za svoje otroke.
Celotno geslo Vezljivostni G
trpéti -ím tudi tŕpel nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti hude telesne in duševne bolečine
Bolnik trpi.
2.
kdo/kaj prenašati koga/kaj
/Dostojanstveno / z dostojanstvom/ so trpeli revščino.
3.
kaj biti deležno slabih, š kod ljivih vplivov čutiti hude telesne in duševne bolečine
/Zaradi slabega terena/ trpijo kolesa in vzmeti.
4.
kdo/kaj dovoljevati koga/kaj
/Zaradi svoje bolezni/ trpi ob sebi samo svoje domače.
Celotno geslo Vezljivostni G
vóhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Vohala je vonj po zažganem.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos prizadevati si zaznati določen vonj
Psi so /vneto/ vohali (okrog posode).
3.
kdo/kaj poizvedovati
Kar naprej /zelo vztrajno/ voha (okoli stvari in ljudi), pa nič pametnega ne izve.
4.
čustvenostno kdo/kaj čutiti, slutiti kaj
/Zaradi vseh predhodnih dogodkov/ so vohali nesrečo.
Celotno geslo Vezljivostni G
vónjati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
3.
kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.
Celotno geslo Vezljivostni G
zdéti se zdí se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu
Zdelo se jim je, da nekdo trka.
1.1.
nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.
2.
nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako
Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.
3.1.
nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.
Število zadetkov: 17