Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
klèn1 kléna samostalnik moškega spola [klèn]
    sladkovodna riba z dvema paroma rdečkastih plavuti na trebuhu in velikimi rombastimi luskami; primerjaj lat. Squalius cephalus
ETIMOLOGIJA: = hrv. klȅn, nar. klijȇn, srb. klȅn, nar. rus. klénь, polj. kleń < pslov. *klěnь, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp]
    1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadni krap
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
Celotno geslo eSSKJ
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]
    1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka]
    1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox
      1.1. ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vijáčiti vijáčim nedovršni glagol [vijáčiti]
    1. pritrjevati vijake, z vijaki
      1.1. sestavljati, popravljati stroje, naprave
    2. loviti ribe z vabo na vrvici, ki se navija na kolesce na ribiški palici
ETIMOLOGIJA: ↑vijak

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ščúka -e ž (ú)
1. sladkovodna roparska riba z velikim, račjemu kljunu podobnim gobcem: loviti ščuke; krapi, postrvi in ščuke; biti hiter kot ščuka / za večerjo je bila ščuka v omaki
♦ zool. morska ščuka do 1 m dolga, v obalnem pasu živeča morska roparska riba, Sphyraena sphyraena
2. ekspr. kdor svoj (družbeni) položaj brezobzirno izrablja v svojo korist: ni se dobro zameriti ščukam / politične ščuke
SSKJ²
ščúkica -e ž (ú)
manjšalnica od ščuka: uloviti ščukico; ščukice in ostriži
SSKJ²
ščúkin -a -o (ȗ)
pridevnik od ščuka: okusno ščukino meso
SSKJ²
zaletéti se -ím se dov., zalêtel se (ẹ́ í)
1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim: v temi se zaleteti v zaboj; hote se zaleteti v koga / muha se zaleti v pajkovo mrežo
// udariti s hitro vozečim vozilom ob kaj: zaleteti se z avtomobilom v drevo / zaletela sta se avtobus in tovornjak
2. začeti se hitro premikati z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: zaletel se je in preskočil potok; zaletel se je, da bi razbil vrata
// s prislovnim določilom hitro se premikajoč usmeriti se kam: bik se je zaletel proti nam; jezdeca se zaletita drug proti drugemu
// s prislovnim določilom hitro se premikajoč priti kam: ne zaleti se med goste, v sobo kakor zadnjič / ščuka se včasih zaleti na vodno površino
3. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotiti česa, narediti kaj: priznam, da sem se glede tega zaletel / zaleteti se z gradnjo, odgovorom
4. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izraziti pomisleke glede česa: zaleteti se v besedilo, program
5. priti kot tujek v grlo, sapnik in sprožiti kašelj: grižljaj se mu je zaletel; sapa, slina se mu je zaletela; brezoseb. zaletelo se mu je od smeha / ekspr. glas se mu je zaletel
● zaleteti se z glavo skozi zid, v zid poskušati izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. nekam, v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje
    zaletèn -êna -o:
    zaleten avtomobil; zaletena sapa

Slovenski pravopis

Pravopis
ščúka -e ž (ú) |riba|; člov., poud. politične ~e |spretni koristolovci|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
ščúka -e ž
sladkovodna roparska riba z velikim, račjemu kljunu podobnim gobcempojmovnik
SINONIMI:
ekspr. ščukica
GLEJ ŠE: riba, riba

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
hrást Frazemi s sestavino hrást:
iz lísta napráviti hrást, [močán] kàkor hrást, [tŕden] kàkor hrást, [tŕdno] kàkor hrást, vêlik kot hrást, visòk kot hrást, žíve hráste postávljati, žíve hráste stáviti, žívi hrást postáviti, žívi hrást stáviti
Celotno geslo Frazemi
krájcar Frazemi s sestavino krájcar:
bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, ne iméti níti krájcarja
Celotno geslo Frazemi
ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem, kot ríba v vôdi, májhna ríba, molčáti kot ríba, odpírati ústa kot ríba na súhem, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba na súhem, počútiti se kot ríba v vôdi, premetávati se kot ríba na súhem, velíka ríba, zdráv kot ríba [v vôdi], zévati kot ríba na súhem, znájti se kot ríba v vôdi

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
ščúka -e ž
Celotno geslo Etimološki
ščúkica – glej ščúka
Celotno geslo Etimološki
ščȗkin – glej ščúka
Celotno geslo Etimološki
ščúrek -rka m
Celotno geslo Etimološki
ščúvati -am in -újem nedov.
Število zadetkov: 31