Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
duhovíčiti duhovíčim nedovršni glagol [duhovíčiti]
    1. izražati se domiselno in šaljivo
    2. ironično neuspešno se truditi izražati se domiselno in šaljivo
ETIMOLOGIJA: iz ↑duhovit po zgledu govoričiti
Celotno geslo eSSKJ
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duh
Celotno geslo eSSKJ
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]
    1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. domislica, šala
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
Celotno geslo eSSKJ
há1 in hà; in háhá medmet
    1. navadno ponovljeno posnema glas pri smejanju, navadno glasnem
      1.1. ponovljeno izraža, da se govorec posmehuje
    2. kot samostalnik, ponovljeno glas pri smejanju, navadno glasnem
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha ha, lat. (ha)hahae, hrv., srb. hȁ-hȁ, rus. ha-há, nem. haha, angl. ha ha, ha-ha
Celotno geslo eSSKJ
résica résice samostalnik ženskega spola [résica]
    1. navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resa
      1.1. navadno v množini kar spominja na tako nit, trak; SINONIMI: resa
    2. navadno v množini, iz medicine krajši, podolgovat izrastek sluznice
ETIMOLOGIJA: ↑resa
Celotno geslo eSSKJ
scherzo scherza samostalnik moškega spola [skêrco]
    iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba vedrega, šaljivega značaja v hitrem tempu ali tak stavek večstavčne skladbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. scherzo, prvotno ‛šala’

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aprílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na april: aprilsko zasedanje državnega zbora / aprilsko sonce / aprilska šala za prvi april / imamo aprilsko vreme spremenljivo, nestalno vreme; ti si taka kakor aprilsko vreme
SSKJ²
beséden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen; besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika
♦ jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik
2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden
SSKJ²
búrk -a m (ȗ)
nar. burka1, šala, norčija: Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk (F. Finžgar)
SSKJ²
čemérnost tudi čmérnost -i [prva oblika čəmernost in čemernost] ž (ẹ́)
lastnost čemernega človeka: težko ga je prenašati zaradi njegove čemernosti / čemernost deževnega dne
// čemerno razpoloženje: čemernost se ga loteva; šala je pregnala čemernost čakajočih
SSKJ²
dobrodúšen -šna -o prid.(ū ȗ)
ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave: dobrodušen človek / govorila je z dobrodušnim nasmehom; dobrodušen obraz / dobrodušna šala
    dobrodúšno prisl.:
    dobrodušno spregovoriti; dobrodušno vesel značaj
SSKJ²
dráženje1 -a s (á)
glagolnik od dražiti, delovati na organizem: močno draženje centralnega živčevja; draženje na kašelj / bila je le šala, nedolžno draženje
SSKJ²
duhovít -a -o prid., duhovítejši (ȋ)
1. ki je sposoben biti domiseln in šaljiv obenem: fant je nenavadno duhovit; zelo rad ima duhovito druščino; veljala je za sila duhovito žensko / njegove rjave oči imajo duhovit izraz / duhovita primera, šala
2. izvirno izpeljan, rešen: duhovita iznajdba; duhovita šahovska poteza; ta teorija je sicer zelo duhovita, toda nedokazljiva; gledalce je najbolj navdušil srednji napadalec s svojim duhovitim preigravanjem
    duhovíto prisl.:
    znal je zelo duhovito govoriti; pisatelj je duhovito opisoval napake svoje dobe; sam.: prosili so ga, naj jim pove kakšno duhovito šalo, domislico
SSKJ²
fín -a -o prid., finêjši (ȋ)
1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode
// nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo
2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna
3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka
// zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino
// zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija
4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka
♦ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene
    fíno 
    1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek
    2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali
    3. pog., v členkovni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
SSKJ²
frlíca -e ž (í)
nar. šala, čenča: Ali bi jo naj zato ubil, ker ima Zoltan dolg jezik in je neprestano v teh frlicah (F. Godina)
SSKJ²
héc -a m (ẹ̑)
nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom
● pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin
SSKJ²
klôvnski -a -o prid.(ó)
nanašajoč se na klovne: klovnski humor; klovnska šala / zabavajo ga klovnski prizori
    klôvnsko prisl.:
    imel je klovnsko resen obraz
SSKJ²
kvánta -e ž (ȃ)
1. ekspr. prostaška, nespodobna šala: rad pripoveduje kvante; naslajati se ob kvantah; gostilniška, grda kvanta / nehaj že s svojimi kvantami
// zastar. prostaška, nespodobna pesem: brunda, poje umazano kvanto
2. čenča: ne verjemi tem kvantam; za kvante se ne meni
SSKJ²
nagájanje in nagajánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od nagajati: bila je le šala, nedolžno nagajanje / bojimo se nagajanja sosedov
SSKJ²
nagóda -e ž (ọ̑) star.
1. dogodek, pripetljaj: spominja se nagode, pri kateri so bili trije ubiti / o vsakem sosedu ve kako nagodo / čudna, neverjetna nagoda naključje
2. dejanje, ravnanje, navadno neprimerno: zmeraj je pripravljen za kako nagodo / ta šala je njegova zadnja nagoda
Število zadetkov: 123