Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
amatêrka -e ž (ȇ)
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka
2. slabš. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: v tej stvari si pač še amaterka
SSKJ²
ambiciózen -zna -o prid. (ọ̑)
ki si izrazito prizadeva za uspeh, za uveljavitev: ni bil samoiniciativen, še manj ambiciozen; ambiciozen igralec; biti bolestno ambiciozen / ambiciozen načrt; ambiciozne zahteve
SSKJ²
amórfen -fna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna
// min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno
SSKJ²
analóg -a m (ọ̑)
1. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku; marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca
2. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine
SSKJ²
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: mlajši rod je samo še angležil; vsesplošno angležiti
SSKJ²
antolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti
SSKJ²
arhiválije -lij ž mn. (á ȃ)
knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije; še ne dovolj raziskane arhivalije
SSKJ²
aristótelski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo: aristotelska logika / večina njegovih aristotelskih del še ni objavljena
SSKJ²
aséptika -e ž (ẹ́)
1. med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki
2. med. žarg. aseptični oddelek v bolnišnici: ležal je na aseptiki
SSKJ²
asfaltírati -am nedov. in dov. (ȋ)
polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik; skozi naselje ceste še niso asfaltirali
    asfaltíran -a -o:
    asfaltirana cesta; asfaltirano igrišče
SSKJ²
áu in àu [au̯medm. (ȃ; ȁ)
izraža telesno bolečino: au, do krvi si me zbodel / še au nisem slišal iz njenih ust; prim. av
SSKJ²
ávtoprálnica in ávto prálnica -e ž (ȃ-ȃ)
delavnica za pranje, čiščenje avtomobilov, zlasti osebnih: k servisu so priključili še avtopralnico
SSKJ²
ávtopromèt in ávto promèt -éta m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́)
avtomobilski promet: z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet; vozišče za avtopromet / nekdaj Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo avtobusno podjetje
SSKJ²
babúra -e ž (ȗ)
slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura
// ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo
SSKJ²
babúza -e ž (ū)
zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)
SSKJ²
báker -kra m (á)
težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: čisti baker; rafinerija bakra; zlitine bakra in drugih kovin; kotel iz bakra
 
teh. elektrolitski baker; um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
// pog., ekspr. bakren denar: v mošnji je bilo še nekaj bakra
SSKJ²
barába -e ž (ȃ)
slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo?
// zastar. postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela
SSKJ²
bárbika -e ž (ȃ)
igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: barbike gredo še vedno dobro v promet
// ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: ozrl se je za barbiko; barbika z vitko postavo
SSKJ²
bàrt1 bárta m (ȁ á)
star., s števnikom ali z izrazom količine krat1več bartov mi je hudo; pridi drugi bart; še en bart zarajajva
SSKJ²
bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● 
vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ 
fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
Število zadetkov: 3347