Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dvójčen -čna -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. gozd. dvodebeln: dvojčno drevo
  2. 2. min. dvojčičen: dvojčni šiv
SSKJ
dvójčičen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na dvojčke: dvojčičen porod / dvojčična žival
♦ min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata
SSKJ
dvóníten -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je iz dveh niti: dvonitna preja / dvonitni šiv
♦ elektr. dvonitna žarnica žarnica z dvema žarilnima nitkama
// teh. ki je na dveh nitih: dvonitno obešenje aparata
SSKJ
ênoníten -tna -o prid. (ē-ȋ) ki je iz ene niti: enonitna preja / enonitni šiv
♦ elektr. enonitna žarnica žarnica z eno žarilno nitko
SSKJ
hláčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hlače: hlačni šiv, žep / hlačni kostim kostim, ki ima namesto krila dolge hlače; hlačno krilo krilo, krojeno kot hlače
SSKJ
kóvičen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovico: kovična glava / kovična luknja / kovični niz, šiv
SSKJ
lobánjski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lobanjo: lobanjske kosti
♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; (lobanjski) šiv; lobanjska votlina; lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline
SSKJ
nèvíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) 
  1. 1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje
  2. 2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja
  3. 3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom
    // odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna
  4. 4. ekspr. neznan: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak
    ♦     geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil
    nèvídno prisl.: nevidno se nasmehniti
SSKJ
okrásen -sna -o prid. (ā) 
  1. 1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / redko okrasna umetnost dekorativna umetnost
  2. 2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje
    ♦     agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika
SSKJ
párati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: para pas pri krilu; šivati in parati / parati obleko
    // s potegovanjem, vlečenjem niti delati, da pletenina kot celota ne obstaja več: parati pulover; plesti in parati
  2. 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem delati, da kaj ni več celo: parati živali trebuh / star. parati mrliča secirati, obducirati
    // ekspr. s silo zarezovati, zajedati se: verige so parale telesa sužnjev; vrv je začela parati meso v dlaneh
  3. 3. ekspr. s silo prekinjati določeno stanje: bliski v presledkih parajo nebo, temno noč / le še posamezni rafali so parali tišino
  4. 4. ekspr. povzročati velik občutek neugodja, bolečino: že pogled nanj ji je paral srce; škripanje koles je človeku paralo ušesa, živce / bolečina ji para telo
    ●     vznes. kmetje so zemlji parali prsi (s trudom) jo orali, obdelovali; ekspr. ostre skale so parale čolnom dna uničevale, kvarile
    párati se biti v stanju, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: obleka se je začela parati pri vratu / rokav se para po šivu
    ●     ekspr. srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo
    parajóč -a -e: jelen ga je napadel, parajoč mu trebuh z rogovi; srce parajoča zgodba; prisl.: mitraljezi so parajoče ropotali v temi
SSKJ
podólžen -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / redko podolžna brazgotina na vratu podolgovata
// vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku
♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja
    podólžno prisl.: podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe
SSKJ
políkati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati
    // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose
  2. 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral
    políkan -a -o 
    1. 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan
      ●       ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen
    2. 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti
SSKJ
prešíti -šíjem dov., prešìl (í ȋ) 
  1. 1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto
  2. 2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti
  3. 3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek
    prešít -a -o: hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja
    ●     ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove
SSKJ
prešív -a m (ȋ) obrt. okrasni šiv: čevlji z rumenimi prešivi / dvovrstni prešiv
SSKJ
prešívati -am nedov., tudi prešivájte; prešívala in prešivála (í) 
  1. 1. s šivanjem prekrivati, zakrivati: prešivati luknje na rokavu
  2. 2. s šivanjem skozi material združevati več plasti: prešivati hrbet vetrnega jopiča
  3. 3. delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešivati s svilo
  4. 4. dov., ekspr. s šivanjem doseči veliko, preveliko mero: koliko sem v tistih letih prešivala
    ●     redko prešivati stare obleke prekrojevati, predelovati
SSKJ
preštépati -am dov. (ẹ́) nižje pog. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem; prešiti: preštepati s svileno nitjo / preštepati rob obleke
SSKJ
raglán -a m (ȃ) obl. plašč z rokavi, ki imajo poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe na sprednjem in zadnjem delu: nositi, sleči raglan; neskl. pril.: raglan izrez; raglan rokavi
SSKJ
raglánski -a -o prid. (ȃ) obl. ki ima poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe: raglanski rokavi / raglanska jopica
SSKJ
razlíkati -am dov. (ȋ) obrt. z likanjem, navadno na narobni strani, narediti gladko: razlikati gube, rob obleke / razlikati šiv z likanjem na narobni strani razdeliti robove šiva
    razlíkan -a -o: razlikan šiv; razlikana guba
SSKJ
razpárati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: razparati obleko, plašč
    // s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: razparati pulover
  2. 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: razparati živali trebuh
  3. 3. ekspr. s silo prekiniti določeno stanje: blisk je razparal nebo / streli so razparali tišino
  4. 4. ekspr. povzročiti velik občutek neugodja, bolečino: ta misel mu je razparala srce
    razpárati se priti v stanje, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: hlače so se razparale
    razpáran -a -o: razparan trebuh; razparana obleka
Število zadetkov: 35