Zadetki iskanja
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.
šmihélski -a -o [u̯s] (ẹ̑)
Šmihélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ̑)
Šmihélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ̑)
šmihélski -a -o [u̯s] (ẹ̑)
Šmihélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ̑)
Šmihélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ̑)
šmihélski -a -o [u̯s] (ẹ̑)
Šmihélec -lca [u̯c] m s -em preb. i. (ẹ̑)
Šmihélka -e [u̯k] ž, preb. i. (ẹ̑)
Šmihélčev -a -o [u̯č] (ẹ̑)
šmihélski -a -o [u̯s] (ẹ̑)
Šmihélec -lca [u̯c] in Šmihélčan -a [u̯č] m, prva oblika s -em preb. i. (ẹ̑; ẹ̑)
Šmihélka -e [u̯k] ž, preb. i. (ẹ̑)
Šmihélčev -a -o [u̯č] (ẹ̑)
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V Slovenskem pravopisu 2001 sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja?