čofotálnik -a m (ȃ)
majhen, plitev bazen, namenjen najmlajšim otrokom: otroški čofotalnik; Poleg rekreacijskega bazena sta še šolski bazen in čofotalnik za najmlajše E (↑)čofotáti
Zadetki iskanja
SNB
SNB
informatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
- informatívni dán -ega dnéva m (ȋ, ȃ ẹ̑)
dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi: imeti informativni dan; organizirati informativni dan; priti na informativni dan; Informativni dan je izpolnil vsa njegova pričakovanja, po njegovem so se zelo dobro pripravili in jim tudi realno predstavili možnosti zaposlitve po študiju
SNB
knjigosléd -a m (ẹ̑)
tematsko organizirana predstavitev knjig po založbah na knjižnem sejmu: šolski knjigosled; Strokovni javnosti bo namenjen poseben knjigosled, na katerem bodo glavno besedo seveda imeli založniki in knjigotržci E (↑)knjíga + (↑)sledíti
tematsko organizirana predstavitev knjig po založbah na knjižnem sejmu: šolski knjigosled; Strokovni javnosti bo namenjen poseben knjigosled, na katerem bodo glavno besedo seveda imeli založniki in knjigotržci E (↑)knjíga + (↑)sledíti
SNB
kuríkul -a in kuríkulum -a m (ȋ)
učni program; učnik: šolski kurikul; kurikul za vrtce; V devetletnem šolanju so v javno veljavnem programu tudi obvezni izbirni predmeti, ki pa so sestavni del kurikula E ← agl. curriculum, nem. Curriculum ← lat. curriculum 'tek, potek, razvoj, kariera' iz currere 'teči'
učni program; učnik: šolski kurikul; kurikul za vrtce; V devetletnem šolanju so v javno veljavnem programu tudi obvezni izbirni predmeti, ki pa so sestavni del kurikula E ← agl. curriculum, nem. Curriculum ← lat. curriculum 'tek, potek, razvoj, kariera' iz currere 'teči'
SNB
nèzaposljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, stanje nezaposljivega: ugotavljati nezaposljivost; začasna nezaposljivost; visoka stopnja nezaposljivosti diplomantov; Šolski sistem, ki ustvarja nezaposljivost, je slab E ↑nèzaposljív
lastnost, stanje nezaposljivega: ugotavljati nezaposljivost; začasna nezaposljivost; visoka stopnja nezaposljivosti diplomantov; Šolski sistem, ki ustvarja nezaposljivost, je slab E ↑nèzaposljív
SNB
okóljski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na okolje: okoljski minister; okoljski problem; okoljsko ministrstvo; Temeljni namen okoljske dajatve za onesnaževanje okolja ni financiranje javnih služb, ampak spodbujanje manjšega onesnaževanja okolja E (↑)okólje
ki se nanaša na okolje: okoljski minister; okoljski problem; okoljsko ministrstvo; Temeljni namen okoljske dajatve za onesnaževanje okolja ni financiranje javnih služb, ampak spodbujanje manjšega onesnaževanja okolja E (↑)okólje
- okóljska polítika -e -e ž (ọ̑, í)
urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja: državna okoljska politika; razumna okoljska politika; okoljska politika Evrope; Integracija okoljske politike v vsa ključna gospodarska, infrastrukturna in ostala polja dejavnosti ter v gospodinjstva bo ključni kazalec udejanjanja sonaravnega razvoja
- okóljska vzgója -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. vzgoja odnosa do okolja in ravnanja z njim: Država skrbi za okoljsko vzgojo
2. šolski predmet s takšno vsebino: Osnovnošolci ekologijo obravnavajo v okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja
SNB
permisivízem -zma m (ī)
1. miselnost, nazor, po katerem so odločitve glede ravnanja prepuščene posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: Šolski permisivizem z rušenjem jasno določenih pravil in učiteljeve avtoritete proizvaja ravno nasprotne učinke od želenih
2. nevztrajanje pri svoji volji, svojem stališču, zahtevi, upoštevati določena pravila, načela: Vse polno je simptomov ohlapnega permisivizma brez prave avtoritete, dogovarjanja brez pravega smisla in za vsako ceno, ko vsakdo lahko govori, da nikomur ne bi bilo treba nič povedati E ← agl. permissivism iz ↑permisíven
1. miselnost, nazor, po katerem so odločitve glede ravnanja prepuščene posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: Šolski permisivizem z rušenjem jasno določenih pravil in učiteljeve avtoritete proizvaja ravno nasprotne učinke od želenih
2. nevztrajanje pri svoji volji, svojem stališču, zahtevi, upoštevati določena pravila, načela: Vse polno je simptomov ohlapnega permisivizma brez prave avtoritete, dogovarjanja brez pravega smisla in za vsako ceno, ko vsakdo lahko govori, da nikomur ne bi bilo treba nič povedati E ← agl. permissivism iz ↑permisíven
SNB
trístèbrni -a -o prid. (ȋ-ə̄)
ki se izvaja, pojavlja v obliki, na način treh stebrov: tristebrni sistem; tristebrna struktura; Problem prevelikega števila predpisov bo po njegovem rešil novi tristebrni šolski zakon E iz tríje stèbri
ki se izvaja, pojavlja v obliki, na način treh stebrov: tristebrni sistem; tristebrna struktura; Problem prevelikega števila predpisov bo po njegovem rešil novi tristebrni šolski zakon E iz tríje stèbri
SNB
žúrSSKJ -a m (ȗ)
1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo
2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču
3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur E ← frc. jour (fixe) 'za obiske določen dan' iz jour 'dan' (in fixe 'določen')
1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo
2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču
3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur E ← frc. jour (fixe) 'za obiske določen dan' iz jour 'dan' (in fixe 'določen')
Število zadetkov: 9
Dostopnost