Zadetki iskanja
Pleteršnik
krájən, -jna, adj. 1) Rand-, äußerst, Mur., Cig., Jan.; krȃjni klep, der Endring, Cig.; krajna pika, der Endpunkt, Cig. (T.); krajni udje, die Extremitäten, Cig. (T.); — 2) Orts-, local, Cig., Jan., nk.; — krajni šolski svet, der Ortsschulrath, nk.; — endemisch: krajna kuga, Cig.
Pleteršnik
nadzǫ̑rnik, m. der Aufseher, der Inspector, Cig., Jan., C., nk.; meroizkusni n., der Aichungsinspector, DZ.; šolski n., der Schuleninspector, nk.
Pleteršnik
oglę̑da, m. der Beschauer, der Visitator, der Inspector, Cig., Jan.; šolski o., Cig., Nov.-C., Slom.
Pleteršnik
okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
Pleteršnik
Pleteršnik
poštẹ̀v, -štẹ́va, m. die Rechnung: šolski poštevi, Schulrechnungen, ZgD.; tekoči p., der Contocorrente, Cig.; — v poštev vzeti, jemati, in Rechnung nehmen, in Betracht ziehen, berücksichtigen, nk.
Pleteršnik
Pleteršnik
práznik, m. 1) der Feiertag, der Festtag; božični prazniki; zapovedan p., ein gebotener Feiertag; p. posvečevati, den Feiertag heiligen; vsak dan imeti p. = lustig leben, Cig.; — šolski p., der Ferialtag, šolski prazniki, die Ferien, Cig., Jan., nk.; sodnji prazniki, Gerichtsferien, Jan.; — 2) der Hurer, ogr.-Valj. (Rad); — der Ehebrecher, Habd.-Mik.
Pleteršnik
Pleteršnik
svẹ̀t 2., svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.
Pleteršnik
Prekmurski
škóulski -a -o prid. šolski: skoulszka decza proſzili ſzo etakse knige BKM 1789, 5; kakobi nyé ſztov skoulſzkov ſibov kaſtigati dali TF 1715, 4; Vucſitelje skoulſzki vrouke nevzemo TF 1715, 5
Prekmurski
šólestòlec -lca m šolski svet: Sôlesztolec podgovorno szvojo csészt posteno doprneszé AIP 1876, br. 42
Pleteršnik
Prekmurski
šòlski tudi šóulski -a -o prid. šolski: soulszki pojbár KM 1790, 54; Šôlska deklička BJ 1886, 4; kâ szi ti sôlszko dête KAJ 1870, 136; po krô'zno-sôlszkom ravniteli KAJ 1870, 3; Pred solszkim vcsenyom KOJ 1845, 123; ka ſzo ſoulſzki pernyavczi zapelavczi KŠ 1771, 438; i kak szo jih solszki Vucsitelje návcsili KOJ 1845, 19; Solszke Regule KOJ 1845, 8; Nike sôlszke peszmi KAJ 1848, IX; Vesznicsko-sôlszke knige cstenyá KAJ 1870, 2; Solszke regule prvikrát skolnik presté KOJ 1845, 6
Prekmurski
vučénje -a s
1. nauk: Kama ſzliſsi Vucsénye od Angelov SM 1747, 34; Od Vucsénya Evangelioma SM 1747, 18
2. v zvezi minister vučenja šolski minister: miniszter vucsenya sôlo dá zidati AI 1875, br. 1, 8
1. nauk: Kama ſzliſsi Vucsénye od Angelov SM 1747, 34; Od Vucsénya Evangelioma SM 1747, 18
2. v zvezi minister vučenja šolski minister: miniszter vucsenya sôlo dá zidati AI 1875, br. 1, 8
Prekmurski
vučìtelni -a -o prid. šolski: Ti prvlêsi vadlüvanya i vucsitelnoga dugovány miniszter AI 1875, br. 2, 6
Število zadetkov: 17
Dostopnost