Zadetki iskanja
Svetokriški
pušelj m šop: ſa ſvoj boppen ſi je bil isvolil en pushil tož. ed. ſinà (V, 107) ← bav. nem. Puschel < srvnem. buschel, büschel ‛šop’
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
pȗšeljc -a m
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
NESSJ
SSKJ²
rèp rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́)
1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine)
// dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom
2. navadno s prilastkom repu podoben del česa
a) po mestu: rep letala, vozila
b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom
3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino
4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu
5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa
// navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep
● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
♦ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom
1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine)
// dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom
2. navadno s prilastkom repu podoben del česa
a) po mestu: rep letala, vozila
b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom
3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino
4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu
5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa
// navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep
● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
♦ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom
Celotno geslo
Vezljivostni NG
rèprêpasamostalnik moškega spola
- gibljiv podaljšek zadnjega dela živalskega telesa
- rep česa
- , rep proti komu/čemu, kam
- , rep med čim, kje
- , rep s čim
- končni del predmeta, naprave, dogodka
- rep česa
- , rep za kom/čim
- zadnji del urejene skupine, vrste
- rep česa
- šop las, dlake
- rep česa
SSKJ²
réšta -e ž (ẹ̑)
1. nar. niz plodov, sadežev na žici, vrvici: delati rešte / zunaj so se sušile rešte čebule; rešta fig / rešta ključev šop
2. pog., z rodilnikom velika količina, množina: imata celo rešto otrok; odgovarjati je moral na celo rešto vprašanj
1. nar. niz plodov, sadežev na žici, vrvici: delati rešte / zunaj so se sušile rešte čebule; rešta fig / rešta ključev šop
2. pog., z rodilnikom velika količina, množina: imata celo rešto otrok; odgovarjati je moral na celo rešto vprašanj
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
rẹ̑šta -e ž
Pleteršnik
rę̑šta 1., f. ein reihenförmiges Gebünde (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Levst. (Rok.); r. fig, ein Kranz Feigen, V.-Cig.; r. kostanja, Z.; tolarji v rešto nabrani na vratu, Jurč.; rešta koruze, = šop olikane, na trto nabrane koruze, Tolm., Dol.; — prim. it. resta, ein Bund (z. B. Zwiebeln), bav. reisten, f. ein Gebünde, ein Büschel, Levst. (Rok.).
SSKJ²
ríbniški1 -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Ribničane ali Ribnico: pojoča ribniška govorica / nekdaj ribniški krošnjarji; ribniški lončarji, rešetarji / ribniška krošnja nekdaj krošnja za prenašanje suhe robe / ribniške zgodbe šaljive, hudomušne zgodbe o Ribničanih
♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek
nanašajoč se na Ribničane ali Ribnico: pojoča ribniška govorica / nekdaj ribniški krošnjarji; ribniški lončarji, rešetarji / ribniška krošnja nekdaj krošnja za prenašanje suhe robe / ribniške zgodbe šaljive, hudomušne zgodbe o Ribničanih
♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek
Botanika
SSKJ²
séks -a m (ẹ̑)
1. spolni odnos: dober, varen seks; seks s partnerjem / seks s kondomom / analni, oralni, vaginalni seks
2. spolnost: seks je osrednji problem njegove proze / ljubezen in seks
● skupinski seks pri katerem je udeleženih več ljudi; v prid. rabi: seks šop trgovina s predmeti za spolno vzburjanje, zadovoljevanje; seks turizem pojav, da kdo potuje predvsem z namenom zadovoljevanja lastnih spolnih potreb; ekspr. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
1. spolni odnos: dober, varen seks; seks s partnerjem / seks s kondomom / analni, oralni, vaginalni seks
2. spolnost: seks je osrednji problem njegove proze / ljubezen in seks
● skupinski seks pri katerem je udeleženih več ljudi; v prid. rabi: seks šop trgovina s predmeti za spolno vzburjanje, zadovoljevanje; seks turizem pojav, da kdo potuje predvsem z namenom zadovoljevanja lastnih spolnih potreb; ekspr. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
SSKJ²
séks... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na spolnost: seksšop in seks šop, seksturizem in seks turizem, seksbomba in seks bomba
nanašajoč se na spolnost: seksšop in seks šop, seksturizem in seks turizem, seksbomba in seks bomba
SSKJ²
senó -á s (ọ̑)
(posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu
● ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno
♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
(posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu
● ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno
♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
snòp snôpa m (ȍ ó)
1. večji šop povezanega požetega žita, slame: snopi se sušijo na njivi; otepati, zlagati snope; vezati snope s poveslom; padel je kot snop z iztegnjenim telesom / snop slame, žita
// več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: snop cevi, šibja / izgubil je cel snop ključev šop; snop pisem je vrgla v peč sveženj
// nav. ekspr., z rodilnikom kar je temu podobno: snopi isker so padali na streho / snop svetlobe je osvetlil prostor / temo prebadajo snopi žarometov / mesečina lije v snopih
2. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti snop
♦ fiz. elektronski snop skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri; laserski snop; snop žarkov skupina žarkov, ki gredo skozi dani presek ali dano točko; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov
1. večji šop povezanega požetega žita, slame: snopi se sušijo na njivi; otepati, zlagati snope; vezati snope s poveslom; padel je kot snop z iztegnjenim telesom / snop slame, žita
// več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: snop cevi, šibja / izgubil je cel snop ključev šop; snop pisem je vrgla v peč sveženj
// nav. ekspr., z rodilnikom kar je temu podobno: snopi isker so padali na streho / snop svetlobe je osvetlil prostor / temo prebadajo snopi žarometov / mesečina lije v snopih
2. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti snop
♦ fiz. elektronski snop skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri; laserski snop; snop žarkov skupina žarkov, ki gredo skozi dani presek ali dano točko; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 152
Dostopnost