Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
banána -e ž (ȃ) 
  1. 1. podolgovat, rumen tropski sadež: veliki šopi dišečih banan / nasad banan bananovcev
    // slaščica v obliki banane: banana iz sladkorja
  2. 2. poljud. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik
SSKJ
dracéna -e ž (ẹ̑) bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec: splezati na draceno
♦ vrtn. lončnica s pokončnim olesenelim steblom in podolgovatimi ali suličastimi zelenimi ali pisanimi listi; zmajevec
SSKJ
káča -e ž (á) 
  1. 1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača
    // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak
    ●     ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
  2. 2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil
  3. 3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska
    ♦     etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae
SSKJ
katánec -nca m (ȃ) bot., v zvezi rumeni katanec rastlina z rumenimi cveti v gostih socvetjih, Reseda lutea: zaprašeni šopi rumenega katanca
SSKJ
lobôda -e ž (ó) bot. rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex: šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis
SSKJ
migetálka -e ž (ȃ) nav. mn.  
  1. 1. biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje: z migetalkami pokriti enoceličarji; gibanje, utripanje migetalk
  2. 2. anat. majhen nitast izrastek v nekaterih notranjih organih, ki povzroča gibanje tekočine ali sprejema dražljaje: migetalke v nosu, sapniku; šopi migetalk na slušnih čutnicah
SSKJ
sívka -e ž (ȋ) 
  1. 1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka
    ♦     čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina
  2. 2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki
  3. 3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke
SSKJ
šòp šôpa m (ȍ ó) 
  1. 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev
  2. 2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop
  3. 3. redko pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker
SSKJ
vésiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar.  
  1. 1. obešati: vesiti perilo / vesiti upornike
  2. 2. upogibati, povešati: veter vesi veje / breme vesi ramena k tlom
  3. 3. imeti, držati v visečem položaju: vesiti noge čez rob voza
    vésiti se 
    1. 1. obešati se: otroci plezajo in se vesijo po vejah / ranjenec se vesi na tovariša / vesiti se okrog hiše biti, zadrževati se
    2. 2. viseti: z vej se vesijo šopi češenj / steber se vesi na levo je nagnjen
    3. 3. povešati se, nagibati se: cvetje se že vesi / strehe se strmo vesijo / vesiti se nad jamo sklanjati se
      // sonce se vesi za goro zahaja
      // na ljudi se vesi strah lega
SSKJ
zmájev -a -o prid. (ā) nanašajoč se na zmaja: zmajev gobec, rep / zmajevo ogrodje
♦ bot. zmajevo drevo na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; dracena; šah. zmajeva varianta varianta sicilijanske otvoritve, pri kateri črni premakne lovca na kraljevi strani z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale
SSKJ
zmájevec -vca m (ā) 
  1. 1. bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; dracena: posekati zmajevec
  2. 2. vrtn. lončnica s pokončnim olesenelim steblom in podolgovatimi ali suličastimi zelenimi ali pisanimi listi, Dracaena
Število zadetkov: 11