Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
banána -e ž (ȃ)
1. podolgovat, rumen tropski sadež: jesti banane; veliki šopi dišečih, zrelih banan / narezane, olupljene, pretlačene banane; ocvrte, pečene banane; palačinke z bananami / nasad banan bananovcev; plantaža banan
2. kar je podobno banani: jesti banano iz sladkorja / vožnja z (napihljivo) banano z napihljivo blazino v obliki banane za vožnjo po vodi / na izbiro je več vrst banan in drugih torbic torbic za dokumente, denar, ki se nosijo okrog pasu
3. priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem, elektr. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik
4. šport. žarg. blokada žoge pri metu na koš: že v prvi akciji je dal, dobil banano
Kamnarstvo
brúsna krtáča -e -e ž
SSKJ²
dracéna -e ž (ẹ̑)
bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec: splezati na draceno
 
vrtn. lončnica s pokončnim olesenelim steblom in podolgovatimi ali suličastimi zelenimi ali pisanimi listi; zmajevec
Pravopis
drnìč -a m z -em (ȉ í) alp. ~i ob stezi |šopi trave|
SSKJ²
káča -e ž (á)
1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača
// ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak
 
ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil
3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska
♦ 
etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae
SSKJ²
katánec -nca m (ȃ)
bot., v zvezi rumeni katanec rastlina z rumenimi cveti v gostih socvetjih, Reseda lutea: zaprašeni šopi rumenega katanca
Botanika
kladomaníja -e ž
krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]
    1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
      1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...
Kamnarstvo
krtáčena površína -e -e ž
krtáčenje krtáčenja samostalnik srednjega spola [kərtáčenje]
    1. čiščenje česa s krtačo
      1.1. česanje, nega telesa s krtačo, ščetko
      1.2. čiščenje, česanje živali s krtačo
ETIMOLOGIJA: krtačiti
krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti]
    1. čistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. česati, negovati telo s krtačo, ščetko
      1.2. čistiti, česati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: krtača
SSKJ²
lobôda -e ž (ó)
bot. rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex: šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis
martínček martínčka samostalnik moškega spola [martínčək]
    1. majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis
    2. ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: verjetno iz svetniškega imena Martin - več ...
SSKJ²
migetálka -e ž (ȃnav. mn.
1. biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje: z migetalkami pokriti enoceličarji; gibanje, utripanje migetalk
2. anat. majhen nitast izrastek v nekaterih notranjih organih, ki povzroča gibanje tekočine ali sprejema dražljaje: migetalke v nosu, sapniku; šopi migetalk na slušnih čutnicah
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti
sírkov sírkova sírkovo pridevnik [sírkou̯ sírkova sírkovo]
    2. neformalno, zahodno ki je iz koruze ali vsebuje koruzo
ETIMOLOGIJA: sirek
SSKJ²
sívka -e ž (ȋ)
1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka
 
čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina
2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki
3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke
skrtáčiti skrtáčim dovršni glagol [skərtáčiti]
    1. očistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. počesati, poskrbeti za nego telesa s krtačo, ščetko
      1.2. očistiti, razčesati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: krtačiti
SSKJ²
šòp šôpa m (ȍ ó)
1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev
2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop
3. ekspr. pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker
SSKJ²
vésiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑nar.
1. obešati: vesiti perilo / vesiti upornike
2. upogibati, povešati: veter vesi veje / breme vesi ramena k tlom
3. imeti, držati v visečem položaju: vesiti noge čez rob voza
    vésiti se 
    1. obešati se: otroci plezajo in se vesijo po vejah / ranjenec se vesi na tovariša / vesiti se okrog hiše biti, zadrževati se
    2. viseti: z vej se vesijo šopi češenj / steber se vesi na levo je nagnjen
    3. povešati se, nagibati se: cvetje se že vesi / strehe se strmo vesijo / vesiti se nad jamo sklanjati se / sonce se vesi za goro zahaja / na ljudi se vesi strah lega
Število zadetkov: 24