- 1. rahel skupek vlaken, dlak: volneni kosmi; kosmi prediva / trgati na kosme, v kosme kosmati
// prišel je opraskan in brez nekaj kosmov las šopov
// ekspr. temu podoben skupek česa sploh: kosmi meglic, oblakov; na nebu je bilo le nekaj belih kosmov oblakov
// dim se je nad streho trgal v kosme - 2. velika, cunjasta snežinka: padali so debeli kosmi / naletava, sneži v kosmih
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
● ostriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
● ekspr. pod nosom ima prava omela zelo košate brke
- 1. z gobcem potrgati in pojesti: krava je omulila nekaj šopov trave
- 2. knjiž., redko pristriči, skrajšati: omuliti brado, rep
- omúljen -a -o: omuljeni travniki; tu je zdaj vse omuljeno pomuljeno
● ekspr. omuljena srajca oguljena, izrabljena
// krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata
● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
♦ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi
- 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev
- 2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop
- 3. redko pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker