Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Terminološka
Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
SSKJ²
bogatéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom
2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati
// postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti
Celotno geslo Vezljivostni G
bogatéti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.
SSKJ²
bogatíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo
2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje
3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
Celotno geslo eSSKJ
brezmêjno prislov [brezmêjno]
    1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno
      1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
Jezikovna
Dan GIS v organizaciji Društva mladih geografov Slovenije

Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.

Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?

SSKJ²
decimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
za kazen usmrtiti vsakega desetega (vojaka): ker niso našli krivca, je poveljnik ukazal decimirati četo
// knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so decimirale prebivalstvo
    decimíran -a -o:
    ostanki decimiranega polka
SSKJ²
desétkati -am nedov. (ẹ̑)
ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo: kuga je desetkala prebivalstvo; volkovi desetkajo čredo
Celotno geslo Sinonimni
desétkati -am nedov.
kaj ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo
SINONIMI:
knj.izroč. decimirati, knj.izroč. zdesetkovati
Celotno geslo eSSKJ
divizíjski divizíjska divizíjsko tudi divízijski divízijska divízijsko pridevnik [divizíski] tudi [divíziski] ETIMOLOGIJA: ↑divizija
Botanika
dominántna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Jezikovna
Dvojna imena poklicev

Prosim za odgovor na vprašanje, kako pisati dvojna imena poklicev, če kdo enakovredno opravlja dva poklica, in sicer je lektor in redaktor ali je krovec in klepar.

Ali je mogoč zapis z nestičnim vezajem (lektor - redaktor, krovec - klepar) po zgledu dvojnih zemljepisnih imen ali pa se taka poimenovanja vseeno uvrščajo med primere, kot so človek žaba, ptica pevka, država članica, in je to, kar je prvemu samostalniku dodano, njegov prilastek?

V različnih šifrantih poklicev so ta poimenovanja zapisana zelo neenotno, celo v enem in istem brez vezaja, stičnim ali nestičnim vezajem, npr. vrtnar cvetličar, klepar-krovec, slikopleskar - črkoslikar.

Jezikovna
Dvom v pravopisno rešitev: »dvomilijonski« ali »dvamilijonski«?

V praksi je pogosta raba različice dvomilijonski, pravopis pa navaja različico dvamilijonski. Zanima me, ali je prva različica napačna?

Smučanje
FÍS-tóčka -e ž
Smučanje
FÍTA-tóčka -e ž
SSKJ²
grámatóm -a m (ȃ-ọ̑)
kem. masa elementa v gramih, ki številčno ustreza njegovi atomski masi: dva gramatoma vodika se spajata z enim gramatomom kisika
SSKJ²
grámmolékula -e ž (ȃ-ẹ̑)
kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol2:
Geografija
hidrolóški modél -ega -a m
Smučanje
ÍBU-tóčka -e ž
SSKJ²
izrázen -zna -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na izraz, izražanje:
a) raziskovanje slovenskega izraznega fonda; vsebinska in izrazna razčlenitev pesmi
b) za impresionista je barva izrazni element; izrazne kretnje / izrazna moč, ohlapnost, sposobnost / filmska, glasbena, gledališka, pesniška izrazna sredstva
♦ anat. izrazne mišice obrazne mišice, s premikanjem katerih se izražajo čustva, razpoloženje; kor. izrazni ples ples, ki izraža čustva, razpoloženje
2. ki se da izraziti; izrazljiv: količina mora biti številčno izrazna
    izrázno prisl.:
    ti plesi izrazno niso posebno bogati; delo je izrazno zanimivo
Število zadetkov: 94