Pri nakupu nad 50 evrov / nad 50-imi evri. Sneži nad 1000 metrov nadmorske višine / nad 1000 metri nadmorske višine. Kaj je bolj pravilno?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Sklanjanje števnikov in vezava predloga »nad«
Jezikovna
Sklanjanje (tujega) krajevnega imena »Brela«
Ime Brela: Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?
Jezikovna
Sklanjanje večbesednih angleških imen: »Cross Village«, »Little Traverse« ...
Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.
Jezikovna
Skupaj ali narazen: »od kod« (ali »odkod«)?
Imam vprašanje, ki se tiče zapisa prislova od kod. Nekje sem zasledila, da se je nekoč ponekod pisalo tudi skupaj in me zanima, ali je to še vedno dovoljeno in slovnično pravilno.
Jezikovna
Slovenjenje azijskih lastnih imen: »Lhotse« – »Lotse«, »Tenzin Gyatso«
Zanima me, kako se pravilno po slovensko napiše ime 14. dalajlame? V slovenskih virih se pojavlja vse mogoče, od citatnega Tenzin Gyatso pa vse do popolnoma poslovenjenega Tenzin Gjaco. Zanima me tudi, kako se pregiba priimek - se o ohrani ali ne?
Zanima me tudi, kako je s poimenovanji zemljepisnih enot v Himalaji. Opažam, da denimo nekatere vrhove povsem slovenimo (npr. Gašerbrum, Kangčendzenga), druge pa malo manj ali sploh ne (Lhotse (po zgledu iz SP: Lhasa), Lotse (Slovenski eksonimi)).
Jezikovna
Slovenski števniki: poljudna razlaga razlike med »ena roža« in »pet rož«
Kako lahko razložim slovensko negovorečemu (zelo malo), kako in zakaj se v slovenščini sklanja. Primer: ena roža dve roži pet rož
ali pa
eno pivo dve pivi pet piv
Jezikovna
Slovnično število: »dan ali dnevi za nakupovanje«?
S kolegom imava debato, kako huda napaka je to in bi potrebovala argumentacijo.
Četrtki so dan za nakupovanje. in Četrtki so dnevi za nakupovanje.
Jezikovna
Slovnično število: »informativni dan«
Zanima me, kako zapisati vabilo na informativni dan, ki se odvija v dveh dneh. Ali:
- Vabimo vas na informativni dan, ki bo dne X in dne Y ali
- Vabimo vas na informativna dneva, ki bosta dne x in dne Y.
Jezikovna
So podatki »številčni« ali »številski«?
Sprašujem se -- ali je (bolj) prav številski podatki ali številčni podatki. V pravopisu se pojavi zveza številčni podatki, SSKJ ima tudi pod številčen primer številčni podatki. Sicer SSKJ razlaga, da se številski nanaša na števila, številčen pa na številke ali števila. Gre pa za prevod angleškega izraza figures, ki se ponavadi prevaja preprosto s »podatki«, v mojem besedilu pa je smiselno poudariti, da gre za številske/številčne podatke. Gigafida da za številske podatke 37 zadetkov, za številčne pa 137, Najdi.si pa za prve 374 in za druge 1317.
Jezikovna
Sopomenke: center proti središču
Kot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.
Jezikovna
So smetnjaki »medovarni« ali »medvedovarni«?
Mene pa zanima, kateri prevod bear-resistant compost bin je pravilnejši - medovaren ali medvedovarensmetnjak/zabojnik? Ali bi bilo bolje kar opisno, npr. zabojnik z zaščito proti medvedom?
Jezikovna
»Spolno« ali »spolnostno občevanje«?
Besedna zveza spolno občevanjene ustreza besedi seks, saj spoli (poleg človeških tudi živalski) občujejo v pomenu medsebojnega sporazumevanja. Spolno občevanje je občevanje spolov oziroma občevanje med spoli, kar pa je sporazumevanje med spoli.
Spolnost pa namreč ustreza besedi seks. Občevanje v spolnostnem smislu pa jeseks. Torej, besedna zveza spolnostno občevanje (ali enobesedno spolnost) je edina besedna zveza, ki pravilno ustreza besedi seks.
Želim si le, da se ta neustreznost v slovarjih/besedovnjakih odpravi in se besedno zvezo spolno občevanje popravi v spolnostno občevanje.
Kako pa stroka razlaga besedno zvezo spolno občevanje?
Jezikovna
Statistika: navajanje enote za stopnjo incidence »oseba leto«
Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:
- pojavnost neželenega učinka je 0,4 na bolnik-leto ali 0,4 na bolnika-leto?
- 15 na 100 bolnik-let ali 15 na 100 bolnikov-let ali 15 na 100 bolnikov-leto?
Jezikovna
Stavčni členi in števniki
Zanima me, kakšno vlogo predstavljajo števniki v stavku. Nekaj primerov:
- Pojedel je kar sedem palačink.
- Dan spomina na mrtve je 1. novembra.
- V fitnes gre trikrat tedensko.
- Dobil je dvojno državljanstvo.
Ali v prvem, drugem in četrtem primeru igrajo vlogo prilastka?
V tretjem primeru pa niti ne vem, kako bi poimenoval ta del stavka.
Jezikovna
Stopnjevanje besede »rad«
Beseda rad se ne bi smela stopnjevati. Kaj se Vam zdi?
- rad, raje/rajši, najraje/najrajši
ali
- rad, boljrad, najboljrad
---------------------------------------------------------
Katera izmed besed je pravilnejša, namreč raje ali rajši?
Dve povedi za zgled:
- Raje imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
- Rajši imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
Jezikovna
Svojilni pridevniki iz večbesednih ženskih imen: »Zala Ana«
Kako tvorimo in sklanjamo svojilne pridevnike iz večbesednih osebnih lastnih imen? Npr. Ana Lina – Anin Linin? –z Anino Linino torbo?
Jezikovna
Še enkrat o Jumbu Vismi, pa o Krimu Mercatorju, Hisensu Gorenju, Drogi Kolinski …
Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?
Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.
»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.
Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:
- kolesarji Adrie Mobila (klub Adria Mobil),
- rokometašice Krima Mercatorja (klub Krim Mercator),
- vodstvo Hisensa Gorenja (podjetje Hisense Gorenje),
- prodaja Droge Kolinske (podjetje Droga Kolinska),
- izdelki Jate Emone (podjetje Jata Emona),
- nogometaši Reala Sociedada (klub Real Sociedad je iz San Sebastiana) … Ob prostorski umeščenosti jedrne besede pa:
- Pivovarna Laško Pivovarne Laško,
- Atletico Madrid: trener Atletica Madrid oziroma Atletica iz Madrida …
Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:
- Alta Badia – rabi se v Alta Badii in Alti Badii;
- Santa Caterina – v Santa Caterini in Santi Caterini;
- Santa Barbara – v Santa Barbari in Santi Barbari …
Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).
Jezikovna
Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove
Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).
Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.
In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.
Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.
Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.
Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.
Jezikovna
Štetje dni
Zanima me, kako štejemo dni do kake prireditve, praznika, roka ipd. Pogosto namreč slišimo stavke Še x dni nas loči od začetka tekmovanja, Samo še x dni je do začetka tekmovanja ... Recimo, da v četrtek v poročilih ob 19.10 napovemo začetek nogometnega prvenstva v (na?) nedeljo ob 11.00.
- Nas od njega torej ločujeta dva dneva ali trije (zagotovo pa tri noči ali skoraj 64 ur)? Osebno štejem le dni v celoti (petek, sobota) - četrtek lahko zanemarim (?), ker se že končuje, nedeljo prav tako, ker že pomeni dan tekmovanja. Ali moj način štetja velja le za stavek Še x dni nas loči od dneva tekmovanja, Samo še x dni je do dneva tekmovanja?
- Bi šteli drugače, če bi se prvenstvo začelo v nedeljo ob 20.00?
- Bi šteli drugače, če bi uporabili stavek Tekmovanje se začne čez x dni?
Moja dilema je podkrepljena z navajanjem roka: Prijave pošljite do (vključno) petka, 12. 5. Je besedica vključno nujna? Zdi se, da ne, a jo vendarle radi pristavljamo, ker je pomen z njo povsem razdvoumljen. Predloga do in k izražata bližino in kvečjemu stičnost, ne pa vsebovanosti oz. prekrivnosti kot v (Pojdi do cerkve/k cerkvi : v cerkev; vendar Pridi k meni domov). Kaj pa naslednji primer: Prijave pošljite do petka, in sicer do 12. ure. Je mogoča tudi strnitev: Prijave pošljite do petka do 12. ure; Prijave pošljite do 12. ure v petek, Prijave pošljite do petka ob 12. uri.
Jezikovna
Štetje množinskih samostalnikov: »dvoje hlač«
Mar res obstaja poleg zvez tipa dvoje hlač, dvoje stolov še možnost dvoje hlače, dvoje stoli in ali je potem kakšna razlika? Kako se sicer takšne zveze sklanjajo, se sklanja prvi del, drugi del ali nobeden?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 167
Dostopnost