Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
akadémik -a m (ẹ́)
1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov
2. star. študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam
SSKJ²
asistènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent
 
film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent nekdaj študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
// najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
SSKJ²
bájta -e ž (ȃ)
1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta
// zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto
2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta
3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte
4. ekspr., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
SSKJ²
brúcmajór -ja m (ȗ-ọ̑)
šol. žarg. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce:
SSKJ²
buršikózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. mladostno sproščen, prešeren, razposajen: buršikozen študent / njeno buršikozno vedenje
SSKJ²
cár -ja m (ā)
1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
3. pog., v povedni rabi kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: biti res car; je nesporni car v svoji ligi
● 
zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucev v študentsko skupnost
SSKJ²
demonstrátor -ja m (ȃ)
1. kdor kaj nazorno prikazuje: demonstrator delovanja strojev; demonstrator kozmetičnih preparatov; demonstrator na sejmu / smučarski demonstrator
2. šol. študent, ki pomaga profesorju pri
a) izvajanju praktičnih vaj: demonstrator na Katedri za anorgansko kemijo
b) administraciji ter obveščanju študentov in študentom s študijskimi nasveti: demonstrator na Katedri za Ruski jezik; demonstratorji in tutorji
SSKJ²
diják -a m (á)
učenec srednje šole: šolo obiskuje tisoč dijakov; priden, slab, vzoren dijak; dijak odličnjak; dijak klasične gimnazije; dijak tretjega razreda / zastar. vseučiliški dijak študent
SSKJ²
dòdiplómec -mca m (ȍ-ọ̑)
študent, ki si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli do diplome: podpirati študij dodiplomcev; štipendije za dodiplomce
SSKJ²
dohtáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. prizadevati si govoriti učeno: misli, da ga vsi občudujejo, kadar dohtari; sredi večje družbe je dohtaril bradat študent
SSKJ²
dvópredmétnik -a m (ọ̑-ẹ̑)
študent, ki ima vpisana dva študijska predmeta: urnik za študente dvopredmetnike
SSKJ²
falírati -am dov. (ȋ)
pog., ekspr. (gospodarsko) propasti: tovarna je falirala; zaradi slabega gospodarjenja je trgovec faliral
// slabš. opustiti, prekiniti študij: Janez je faliral v šesti šoli
    falíran -a -o:
    faliran študent; falirano podjetje
SSKJ²
fílofaks -a m (ȋpog.
filozofska fakulteta: bodoči študent filofaksa; predavanja na filofaksu
SSKJ²
filozóf -a m (ọ̑)
1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa
2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof
3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci
4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo:
SSKJ²
frekventacíjski -a -o prid. (ȋ)
šol., v zvezi frekventacijsko potrdilo potrdilo, da je kdo študent:
SSKJ²
grebátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na grebatorje ali grebatorstvo: grebatorski študent
SSKJ²
izréden -dna -o prid. (ẹ̄)
1. ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: imel je precej izrednih izdatkov; izreden pojav / izredni dopust plačan ali neplačan dopust za posebne namene; izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; izredni slušatelj, študent slušatelj, študent izrednega študija; redni in izredni vlaki; izredni občni zbor; izredna izdaja časopisa; izredno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine
 
min. izredni žarek žarek, ki se pri dvolomni snovi ne lomi točno po zakonu o lomu svetlobe
// ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno: podeliti nagrado za izredne dosežke; poudariti izreden pomen dela; doživeti izreden uspeh / izreden delavec, športnik je; ta učenec je izreden zelo dober, sposoben
// nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate izredna prilika; izredno doživetje / imeti izreden ugled; pokazati izredno zanimanje / izredna lepota gora
2. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v najvišji meri: izredna gibljivost sestavnih delov; izredna moč, nadarjenost; izredna uigranost orkestra / kvaliteta novih izdelkov je izredna
    izrédno prisl.:
    izredno študirati; izredno dober, sposoben človek; izredno pomemben dogodek; izredno slabo vreme
SSKJ²
komilitón -a m (ọ̑)
knjiž. sobojevnik, tovariš: komilitoni iz kasarne so se mu posmehovali / kot študent je bil med svojimi komilitoni zelo cenjen
SSKJ²
létnik -a m (ẹ̑navadno s prilastkom
1. enoletna doba periodično izhajajoče publikacije: sodeloval je samo v prvem letniku revije; druga številka letošnjega letnika
// celota številk, snopičev te dobe: letnik ni popoln, dve številki manjkata; dati vezat prvi letnik Jezika in slovstva
2. ljudje, rojeni istega leta: to so letniki, ki jih je zajela vojna; vpoklican je bil letnik 1920; ta letnik otrok je bil že cepljen / mobilizacija mlajših letnikov; med udeleženci prevladujejo starejši letniki
 
midva sva isti letnik sva rojena istega leta; pog. kateri letnik si katerega leta si rojen; evfem. ženske starejšega letnika starejše
// kar je pridelano v istem letu, zlasti vino: piti letnik 2011 / ta letnik vina je slab / kupim fiat letnik 1970 izdelan leta 1970
3. stopnja, organizacijska enota študija v višjih in visokih šolah: v prvem letniku je uspeh slab; študent drugega letnika; imeti pogoje za vpis v tretji letnik / višji letniki bodo imeli sestanek
// razred (v srednjih strokovnih šolah): drugi letnik srednje tehniške šole; učiteljišče je imelo pet letnikov / izleta se je udeležil ves letnik
4. star. letni član: v društvo se je vpisalo dvajset dosmrtnikov in sto letnikov
♦ 
lov. enoletna žival (moškega spola), zlasti gams, srnjak
SSKJ²
mečkávost -i [məčkavost tudi mečkavostž (á)
lastnost, značilnost mečkavega: preskusiti mečkavost tkanine / ekspr. študent je zaradi svoje mečkavosti dobil slabo oceno
Število zadetkov: 46