Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
hú1 medmet
    1. ponovljeno posnema glas pri glasnem izdihovanju, sopihanju
      1.1. tudi s ponovljeno črko u, ponovljeno posnema glas sove
      1.2. ponovljeno, izgovarja se z večjo jakostjo posnema zategel zvok trobila
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glasno izdihovanje; glas sove tako kot nem. huu, huhu, angl. whoo in posamostaljeno nem. Uhu ‛sova uharica’, švic. nem. Huw(e), ↑uuu
Celotno geslo eSSKJ
sánski sánska sánsko pridevnik [sánski] STALNE ZVEZE: sanska koza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz švic. nem. Saanen(ziege) ‛sanska (koza)’, po dolini Saanen v Švici
Celotno geslo eSSKJ
švíc švíca samostalnik moškega spola [švíc]
    1. neformalno pot, znoj
    2. kot pridevnik, neformalno ki je izdelan iz materiala, ki se ob potenju hitro suši
ETIMOLOGIJA: ↑švicati
Celotno geslo eSSKJ
švícati švícam nedovršni glagol [švícati]
    1. neformalno potiti se, znojiti se
    2. neformalno močno, zavzeto truditi se za kaj
FRAZEOLOGIJA: švicati kot konj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. schwitzen < stvnem. swizzen < ide. *su̯eid- ‛potiti se, pot’, tako kot stind. svídyati, latv. svîst
Celotno geslo eSSKJ
zbrínc zbrínca samostalnik moškega spola [zbrínc]
    zelo trd sir iz kravjega mleka z lomljivo sredico in rumeno rjavkasto skorjo, po izvoru iz Švice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz švic. nem. Sbrinz, verjetno po švicarskem kraju Brienz

Slovenski pravopis

Pravopis
Schwyz -a [švíc] m s -em zem. i. (ȋ) |švicarsko mesto|: v ~u
schwyški -a -o (ȋ)
Schwyčan -a m, preb. i. (ȋ)
Schwyčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Pravopis
švic. okrajš. švicarski

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
dvọ̄riti -im nedov.
Celotno geslo Etimološki
kẹ́mbelj -blja m
Celotno geslo Etimološki
ọ̑rglice -lic ž mn.
Celotno geslo Etimološki
víti2 víjem nedov.

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

Celotno geslo NESSJ
matura
Celotno geslo NESSJ
maturiteten

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.-Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
búliti 1., -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.-Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
cíkati 2., cȋkam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
Pleteršnik
kȃłčmar, -rja, m. der Schweineschneider, Tolm.-Levst. (Rok.) — prim. švic. galzler = Schweineschneider, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
klonč, m. = klobko, Guts.; — prim. švic. kluntschi = Knäuel, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
múliti 2., mȗlim, vb. impf. 1) muhen, brüllen, C.; krava muli, Plužna-Erj. (Torb.); — 2) girren (o golobih), C.; prim. švic.-nem. muelen, mühlen = brummen wie die Kühe, Levst. (Rok.).
Število zadetkov: 28