Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
žvečílka -e ž (ȋ) pog.
oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni gumi: letno proizvedejo okoli 5000 ton žvečilk različnih oblik, barv in okusov; odstranjevanje ostankov žvečilk; škatlica, zavojček žvečilk / nikotinska žvečilka žvečilka z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja
SSKJ²
žvéčka -e ž (ẹ̑)
pog. žvečilni gumi: delil je otrokom žvečke
SSKJ²
žvégla -e ž (ẹ̑)
1. etn. ljudsko glasbilo iz slivovega lesa, podobno flavti: izdelovati žvegle; ljudski godec z žveglo
2. nar. piščal: igrati na žveglo; pastirska žvegla
SSKJ²
žvéglarica -e ž (ẹ̑)
nar. ženska, ki igra na piščal: žveglarica je nehala igrati
SSKJ²
žvéglica -e ž (ẹ̑)
nar. piščal: dečki si delajo žveglice; bezgova, vrbova žveglica
SSKJ²
žvekálka -e [žvekalka tudi žvekau̯ka] ž (ȃ)
anat. žvečilna mišica: žvekalke in obrazne mišice
SSKJ²
žveplálnica -e [tudi žveplau̯nica] ž (ȃ)
agr. prostor za žveplanje: žveplalnica za hmelj
SSKJ²
žvepleníca -e ž (í) star.
1. voda, ki vsebuje žveplov vodik: kopati se v žveplenici
// izvir take vode: ob žveplenicah se je razvilo zdravilišče
2. žveplenka: z žveplenico si prižigati cigareto
SSKJ²
žveplenjáča -e ž (á)
bot., v zvezi navadna žveplenjača strupena goba z žvepleno rumenim klobukom in dolgim rumenim betom, Hypholoma fasciculare:
SSKJ²
žveplénka -e ž (ẹ́)
1. nekdaj vžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo: krošnjar je prodajal trakove, šivanke in žveplenke
2. pog. vžigalica sploh: škatlica žveplenk
SSKJ²
žvérca -e ž (ẹ̑)
1. ekspr. zelo živahen, nemiren človek, zlasti otrok: ta žverca je le težko pri miru; bil je majhen in suh, prava žverca / kot psovka kdo te bo poslušal, žverca sitna
2. nar. gorenjsko gošča, ostanki v pipi: postrgati žverco iz pipe / tobakova žverca
SSKJ²
žvížga -e ž (ȋ)
1. ekspr. piščalka: zaslišal se je brlizg policistove žvižge
2. star. žvižganje: iz hleva se je slišala hlapčeva žvižga / ustnice so se mu zaokrožile na žvižgo
SSKJ²
žvížgavka -e ž (í)
1. ženska, ki žvižga: glasen žvižg male žvižgavke
2. zool., v zvezi navadna žvižgavka raca z rdeče rjavo glavo in svetlo temensko progo, Anas penelope:
SSKJ²
žvŕklja -e ž (ȓ)
1. lesena priprava z odebeljenim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa: z žvrkljo narediti testo za palačinke; kuhalnice in žvrklje
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; ambrozija: žvrklja se razrašča ob cestah, smetiščih, železnicah, poteh, rekah / pelinolistna žvrklja
Število zadetkov: 22654