Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
dvójnik dvójnika samostalnik moškega spola [dvójnik]
    1. kdor je komu zelo podoben, zlasti po videzu
      1.1. kdor nadomešča igralca v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki koga upodablja
      1.3. lik, ikona, ki koga predstavlja v virtualnem okolju
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnica
      2.1. drugi izvod, primerek originalne listine, predmeta
    3. iz etnologije dva vzporedna kozolca, povezana s skupnim ostrešjem
ETIMOLOGIJA: ↑dvoj
Celotno geslo eSSKJ
lisíčji lisíčja lisíčje pridevnik [lisíčji]
    2. ekspresivno ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako spretnost, sposobnost
STALNE ZVEZE: lisičji rep, njivski lisičji rep
ETIMOLOGIJA: ↑lisica

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
amerikánka -e ž (ȃ) pog.
1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
SSKJ²
benéški -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo
♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom
2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja; beneško narečje
SSKJ²
cilíndričen -čna -o prid. (í)
ki ima obliko cilindra, valja: cilindrična posoda / cilindrična ključavnica ključavnica, ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem
♦ geom. cilindrična ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje; valjasta ploskev; les. cilindrična žaga žaga v obliki cilindra, ki je nazobčan; med. cilindrična leča leča za astigmatično oko; tisk. cilindrični stroj stroj z valjastim tiskalom
SSKJ²
cirkuláren -rna -o prid. (ȃ)
ki cirkulira, kroži, krožen: pošiljati svojim strankam cirkularna pisma
♦ les. cirkularna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; krožna žaga
SSKJ²
cirkulárka -e ž (ȃ)
stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo, krožna žaga: obrezovati deske s cirkularko / po okoliških vaseh žaga drva s cirkularko; jermen za cirkularko
SSKJ²
čelílen -lna -o prid. (ȋ)
les., v zvezi čelilna žaga krožna žaga za čeljenje lesa:
SSKJ²
čelílnik -a m (ȋ)
les. krožna žaga za čeljenje lesa:
SSKJ²
čépnica -e ž (ẹ̑)
les. žaga za izdelovanje čepov:
SSKJ²
drvárski -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na drvarje ali drvarstvo: drvarska koliba / drvarska sekira, žaga
2. slabš. neroden2, neuglajen: kako je drvarski
SSKJ²
dvórôčen in dvóróčen -čna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̄)
1. nanašajoč se na dve roki: dvoročno delo / dvoročna sekira sekira, ki se drži z dvema rokama; dvoročna žaga žaga, ki jo vlečeta dva človeka
♦ glasb. dvoročna skladba skladba, ki se izvaja z dvema rokama
2. ki ima dva roča, ročaja: dvoročni vrč
SSKJ²
ênolísten -tna -o prid. (ē-ȋ)
les., v zvezi enolistna žaga žaga, ki ima en list:
SSKJ²
ênorôčen in ênoróčen -čna -o prid. (ē-ō; ē-ọ̄)
nanašajoč se na eno roko: enoročno delo / enoročna sekira sekira, ki se drži z eno roko; enoročna žaga žaga, ki jo vleče en človek
♦ glasb. enoročna skladba skladba, navadno klavirska, ki se izvaja z eno roko; šport. enoročno dviganje uteži
SSKJ²
formáten -tna -o prid. (ȃ)
les., v zvezi formatna žaga žaga za izrezovanje polizdelkov določenih oblik in dimenzij: krožna formatna žaga
SSKJ²
gózden in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park / gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih
♦ bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa območje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš
SSKJ²
grabíti in grábiti -im, in grábiti -im nedov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljami spravljati skupaj: grabiti listje, seno; nepreh. pri sosedovih grabijo
// ekspr. z rokami spravljati k sebi: sklonil se je nad dragocenosti in jih grabil z obema rokama
// ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: vse življenje je stiskal in grabil / tujci so grabili po naši zemlji
2. močno, sunkovito prijemati kaj: čeljusti so grabile in drobile kamenje; grabil ga je za roko, za vrat; nervozno se je grabil za glavo / bager grabi material; s pestjo je grabila žito in ga metala kokošim / ekspr. grabil je kos za kosom in jih metal v košaro hitro jemal, pobiral / žaga dobro grabi pri žaganju vsakokrat globoko zareže
// prizadevati si z roko priti do česa: grabil je že po kljuki, ko je potrkalo; nervozno je grabil za kozarcem / od bolečin je grabila po odeji; pren. grabila je za primerno besedo, a nobena ni bila prava
3. ekspr. polaščati se, prevzemati: grabil ga je bes; grabi jih huda jeza, obup / brezoseb.: grabi ga, da se spotikajo obenj jezi; grabilo jo je, da bi mu vse vrnila najraje bi mu vse vrnila
4. pog. imeti močno, stiskajočo bolečino: v roko ga je grabil krč; brezoseb. grabi ga pri srcu
5. ekspr. premikati se z dolgimi koraki: dobro je grabil pot / grabil je po dve stopnici hkrati prestopal jih z enim korakom
● ekspr. to se bodo grabili za lase, ko bodo zvedeli za novo nevarnost bodo v hudih skrbeh; zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje
    grabèč -éča -e:
    grabeč sekiro za toporišče; grabeči prsti
SSKJ²
gŕlj -a m (r̄)
nar. grča: gramofon vrešči čez Kristusov trg kakor nabrušena žaga na grlju (D. Lokar)
SSKJ²
hŕskati -am nedov. (r̄ ȓ)
dajati ostre, rezke glasove: zmrzla zemlja je hrskala, čeprav so stopali previdno / žaga hrska / iskri vranci hrskajo
SSKJ²
izjésti -jém tudi zjésti zjém dov., 2. mn. izjéste tudi zjéste, 3. mn. izjedó tudi izjêjo tudi zjedó tudi zjêjo; izjêj in izjèj izjêjte tudi zjêj in zjèj zjêjte; izjédel izjédla tudi zjédel zjédla, stil. izjèl izjéla tudi zjèl zjéla (ẹ́)
1. z grizenjem uničiti: črvi, žuželke izjejo les; miši so tako izjedle krompir, da so ostale samo lupine; pren., ekspr. bolezen mu je izjedla telo
2. s trajnim, navadno silovitim tokom narediti, izoblikovati: hudournik je izjedel kotanje; reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo; voda si sčasoma izje žleb v steno; pren. žaga je izjedla globoko zarezo v deblo
// s trajnim, navadno silovitim tokom odstraniti: voda je izjedla skalo iz stene
    izjéden tudi zjéden -a -o:
    izjedena stena; globoko izjedena struga; tla so izjedena od črvov; izjeden od bolezni slab, shujšan
Število zadetkov: 196