Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
brìtko tudi brìdko prisl. bridko, žalostno: szo lüdjé tak szpohüjsali, da szo sze nyé vsze szoszedcsine bridko tou'sile KOJ 1845, 3; britko vcsinijo KŠ 1771, 784; Keserü bridko AIN 1876, 32; i britko je oſztaviti Goſzpodna KŠ 1754, 75; joukao ſze je britko KŠ 1771, 249
Pleteršnik
Pleteršnik
klę̑nkati, -am, vb. impf. an die eine Seite der Glocke anschlagen; infolge solchen Anschlagens klingen; umrl je, že mu klenka; žalostno klenka zvon; — prim. bav. klenken, klengen, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
kljȗkati 2., -am, vb. impf. pochen; an die Thüre klopfen, Meg., Trub., Dalm.; Grenka smrt na duri kljuka, Npes.-Levst. (Rok.); na prsi se k., Trub., Krelj; kljukam in bijem na svoje grešno srce, Kast.; moje srce kljuka v meni, Trub.; — picken, Cig.; — = klenkati: zvonček žalostno kljuka, Slom.
Pleteršnik
Prekmurski
plàčno prisl. žalostno, jokajoče: Tebé, oh trôsta 'zelno szuncze Placsno zdühávajôcs, sztráda KAJ 1848, 11
Pleteršnik
popǫ̑tnja, f. was man auf die Reise mitnimmt: Delaj delaj, ljuba, pušelc Za popotnjo žalostno, Npes.-K.; — das Reisegeld, Mik.
Pleteršnik
səlstvọ̀, n. 1) die Botschaft, Meg., Dict., Cig., Jan.; s. poslati, Trub., Dalm.; žalostno pošto ali s. prejeti, Skal.-Let.; — 2) das Botenwesen, Cig.
Pleteršnik
smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. (t. j. žalostno), Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.
Pleteršnik
Pleteršnik
tŕnjiče, n. dem. trnje; Dörnlein, Prip.-Mik.; Men' je srce žalostno, S trnjičem ograjeno, Npes.-K.; S trnjičem si mi postiljala, Npes.-Vraz.
Prekmurski
túžno prisl. žalostno: kak ponizno, ino tusno tvega ſzinka gláſz kricsi SM 1747, 91; túsno doligledécsa právi KOJ 1845, 45; O kak tužno so jôkali roditelje BJ 1886, 9
Pleteršnik
vídẹti, vȋdim, vb. impf. (pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.-Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče-Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
Pleteršnik
zaklę̑nkati, -am, vb. pf. zu klingen anfangen; žalostno je zaklenkal zvon; an die Glocke schlagen; samo enkrat z. z malim zvonom.
Pleteršnik
žálostən, -stna, adj. traurig; ves ž. sem; ž. obraz; žalostno se držati; žalostni glasovi, žalostna pesen; žalostna novica; žalosten česa biti, über etwas traurig sein, C.; sam sebe sem ž., C.; — žalostna vrba, die Trauerweide, Erj. (Izb. sp.).
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
žalostno prisl. žalostno: shaloſtnu ſo gledale ǀ sakaj taku shaloſtnu ſe dershj ǀ gdu nebode letuKaj shalostnu s'PreroKam Klagoval
Število zadetkov: 18
Dostopnost