Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
sporočíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj posredovati komu/čemu kaj / o čem / koliko česa
/Po lokalnem radiu/ jim je sporočil vse najnovejše novice.
2.
kdo/kaj reči kaj / o čem / koliko česa
/Nepričakovano/ (jim) je sporočil žalostno vest, da je umrl njihov dober znanec.
Jezikovna
SSKJ: domobranci

V novem pravkar izdanem slovarju sem na 280 strani pod pojmom domobranci zasledil, da so domobranci; protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej.

Zgodovina domobrance pozna kot pomožne SS enote, katere so zaprisegle nacistični Nemčiji. Žalostno, neresnično, potvarjanje zgodovine.

Na strani 612 pod pojmom kolaboracija imate to razčiščeno, ravno tako na strani 493, pod pojmom, izdajalec.

Prosim vas, da mi razložite, kako je lahko nekdo, kateri je od okupatorja prejemal, plačo,orožje, municijo, zaprisegel pred B-gom, da bo moril lasten narod, protirevolucionar. Saj pišete, da se je vršil narodnoosvobodilni boj. Upam, da boste izvedli popravek, kateri bo odgovarjal resnici, saj vas filmski posnetek zaprisege domobrancev nacistični Nemčiji na Hitlerjev rojstni dan postavlja na laž.

SSKJ²
stókati -am stil. stóčem nedov. (ọ́ ọ̑, ọ̄)
1. dajati slabotne, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je vso noč stokal; v spanju je stokal; stokati od bolečin, napora; tiho, žalostno stokati
// ekspr. dajati stoku podobne glasove: avto je stokal in kašljal; drevesa so stokala v burji; morje stoka in buči / veter žalostno stoka
2. ekspr. tožiti, tarnati: stokal je o svoji nesreči, življenju; stokal je, da je vzdrževanje hiš drago; vsega ima dovolj, pa kar naprej stoka
3. slabš. nerazločno, zatikajoče se govoriti: predavatelj je nekaj stokal, pa ga ni nobeden poslušal
● ekspr. narod je dolgo stokal pod tujim jarmom živel, trpel
    stokáje :
    stokaje se je sklonil; stokaje so zlezli na voz
    stokajóč -a -e:
    stokajoč je šel čez cesto; stokajoči ranjenci; prisl.: stokajoče povedati
Celotno geslo Vezljivostni G
stókati -am,stilno stóčem nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.
2.
kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.
SSKJ²
stókniti -em dov. (ọ́ ọ̑)
zastokati: stokniti od bolečine, groze; žalostno je stoknila / no, je stoknil
Celotno geslo eSSKJ
stópica stópice samostalnik ženskega spola [stópica]
    iz literarne vede osnovna metrična enota verza, sestavljena iz vsaj enega poudarjenega in nepoudarjenega zloga
ETIMOLOGIJA: ↑stopa
Celotno geslo eSSKJ
stríček stríčka samostalnik moškega spola [stríčək]
    1. ekspresivno mamin ali očetov brat
      1.1. ekspresivno moški, navadno neznan, starejši
      1.2. ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
      1.3. ekspresivno Miklavž, Božiček, dedek Mraz
FRAZEOLOGIJA: striček Sam
ETIMOLOGIJA: ↑stric
Pravopis
stŕto nač. prisl. (ȓ) poud. ~ vzdihniti |žalostno|
Celotno geslo Frazemi
strúna Frazemi s sestavino strúna:
brénkati na drugáčne strúne, brénkati na drúge strúne, brénkniti na čústveno strúno, igránje na čústvene strúne, napét kot strúna, napéti drúge strúne, ubírati drúge strúne, ubráti drugáčne strúne, ubráti drúge strúne, zabrénkati na drugáčne strúne, zabrénkati na právo strúno, zadéti právo strúno, zaigráti na čústvene strúne, zaigráti na čústveno strúno, zaigráti na právo strúno
Celotno geslo Kostelski
stvar ► stˈvaːr stˈvari ž
Celotno geslo Frazemi
súknja Frazemi s sestavino súknja:
béla súknja, nosíti bélo súknjo, nosíti vojáško súknjo, obléči vojáško súknjo, sléči vojáško súknjo
Celotno geslo Frazemi
svéča Frazemi s sestavino svéča:
držáti svéčo [kómu/čému], držáti svéčo [kómu/čému], kot bi véter upíhnil svéčo, pêči kóga na svéči, ráven kot svéča, rávno kot svéča, s svéčo iskáti kóga/kàj, státi kot svéča, zravnán kot svéča
SSKJ²
šêkec in šékec -kca m (ȇ; ẹ̑)
nar. lisasta, marogasta žival: šekec na dvorišču je žalostno cvilil
Celotno geslo Frazemi
tát Frazemi s sestavino tát:
íti kàkor tát, pláziti se kàkor tát, potíhoma kàkor tát, príti kàkor tát, spláziti se kot tát, tího kàkor tát
SSKJ²
tóda in toda vez. (ọ̑)
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim: rekel je, da bo pomagal, toda obljube ni izpolnil; natočila mu je poln kozarec, toda sama ni pila; zunaj ni bilo mrzlo, toda v kleti nas je kljub temu zeblo / elipt. potrebovali bi delavce, toda kaj, ko jih ne dobimo / previden je, toda odločen
● šel bi rad, toda .. Nič toda izraža pomislek, pridržek; ekspr. žalostno, toda resnično izraža ugotovitev, da je kaka stvar taka, kakršna je, čeprav je vredna obžalovanja
b) nepričakovanega: tipal je po temni veži, toda vrat ni našel; verjeli smo mu, toda on ni bil vreden našega zaupanja / mlad, toda že tako izkušen
// za omejevanje: veliko bere, toda samo pustolovske knjige; izvedel je vse, toda prepozno; prodam, toda le pod pogojem, da plačate takoj / to bi lahko izrazil samo umetnik. Toda še ta težko
2. na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: toda pogovarjajmo se rajši o čem drugem; toda to ni vprašanje, s katerim bi se tu ukvarjali / ekspr. toda čast komur čast, govoriti pa zna
Pravopis
toda [poudarjeno tóda] protiv. prir. vez. Obljubili so pomoč, ~ obljube niso držali; Potrebovali bi strokovnjaka, ~ kaj, ko tu ni pravega; Rad bi šel, ~ ... -Nič ~; poud. Žalostno, ~ resnično |Res je|; Zaupala mu je, ~ on jo je izdal; Izvedel je vse, ~ prepozno
Celotno geslo eSSKJ
tòp1 tôpa samostalnik moškega spola
    1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
    2. naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa
    3. šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici
FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
tòp3 tôpa tôpo pridevnik
    1. ki slabo reže, seka
    2. ki nima ostre konice, je zaobljen
      2.1. ki ga povzroča predmet, ki nima ostre konice, je zaobljen
    3. ki ga ni mogoče natančno določiti, prostorsko opredeliti
    4. ki povzroča nizek, zamolkel, neizrazit zvok
      4.1. ki je nizek, zamolkel, neizrazit
    5. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopel
      5.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: otopel
    6. ekspresivno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilen
STALNE ZVEZE: topi kot
ETIMOLOGIJA: = cslov. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý < pslov. *tǫpъ ‛ne oster, skrhan’, verjetno iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
topôvski topôvska topôvsko pridevnik [topôu̯ski]
    2. ekspresivno močen, silovit
FRAZEOLOGIJA: topovska hrana
ETIMOLOGIJA: ↑top
Pravopis
tóžen2 -žna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) star.: ~ pogled otožen, žalosten; ~o življenje žalostno, težko
Število zadetkov: 166